Poslanka LMŠ Nina Maurovič se je odločila, da bo ta mesec kupovala samo slovenske izdelke. Ne samo prehrambne izdelke, temveč prav vse, kar bo v tem mesecu potrebovala. Svoje nakupe beleži s kamero in jih deli na svojem facebook profilu. A je kmalu po začetku že naletela na nekaj težav.
Zakaj kupovati slovensko?
Rezultati ankete: Kako pogosto kupujete slovenske izdelke?
Kupujem samo slovenske izdelke – 15,8 %;
kupujem, a jih je premalo, da bi kupoval samo slovenske izdelke – 40 %;
kupujem slovenske izdelke, če je tudi cena ugodna – 38,5 %;
zelo redko – 4,1 % Nikoli – 1,6 %.
Kaj je razlog, da se je sploh odločila za ta podvig? Kot pravi, vsak podjetnik ali kmet za uspeh svoje dejavnosti potrebuje trg. Trg smo ljudje, potrošniki, zato se ji zdi prav, da z zavestno izbiro domačih izdelkov dajemo podporo slovenskemu gospodarstvu in kmetijstvu, ki izkazuje veliko kvaliteto, ki jo priznava tudi tujina. »Za en mesec kupovanja zgolj in samo slovenskih izdelkov sem se odločila, ker želim spodbuditi Slovence k odgovornejši izbiri in predvsem razbiti mit, da so slovenski izdelki dražji in dostopni le izbrancem. Želim dokazati, da so nas slovenska podjetja sposobna oskrbeti z vsem osnovnim, kar potrebujemo. Želim pa tudi raziskati, katerih izdelkov nikakor ni mogoče dobiti in s tem morda v kom prebuditi tudi podjetniško idejo,« pravi Maurovičeva.
Za zdaj kaže ekonomično
Poslanka LMŠ je v kratkem času ugotovila, da izdelki obstajajo v različnih cenovnih razredih: »Če želiš kupovati prestižno, unikatno ali butično, plačaš več. Ko pa govorimo o izdelkih neke običajne potrošnje, ne zaznavam nikakršne razlike v ceni. Še več, prav med nizkocenovnimi izdelki trgovskih blagovnih znamk se skriva ogromno zelo dobrih slovenskih proizvodov, le deklaracije je treba začeti brati. Da ne govorim o nakupovanju v lokalnem okolju – pri kmetu ali na tržnici. Moj izziv je še svež, račune nakupov si shranjujem in za zdaj mi kaže zelo dobro in predvsem ekonomično.«
Včasih je treba sprejeti kompromis
Slovenskih izdelkov je na trgovinskih policah dovolj, zato pretiranih težav ni, je pa, kot ugotavlja Maurovičeva, včasih treba skleniti kompromis. Pred dnevi ji je na primer počila teflonska ponev in takšne enake res ne more dobiti, a bo dala priložnost slovenskemu podjetju in kupila najboljši približek. Je pa nekoliko težje dobiti izdelke, ki zahtevajo zelo številčen trg ali specifične surovine. Na primer določene vrste baterij, zobne ščetke, rezila za brivnike, dekorativna kozmetika (šminke), pa seveda avtomobili, pametni telefoni, računalniki ... A kar je poslanko najbolj presenetilo, je to, da ne obstaja slovenski sladkor, zato zdaj za slajenje uporablja med.
Slovensko ni tudi dražje!
Na vprašanje, kaj bi rekla nekomu, ki trdi, da so slovenski izdelki dražji od drugih, odgovarja, da je takšno mnenje prevladujoče, a povsem napačno. »Pokazala bi jim račune svojih dozdajšnjih nakupov in jih povabila, da se mi pri izzivu pridružijo. Res je, da v začetku takšna odločitev vzame nekoliko več časa. Spomnim se, koliko sem 'pregooglala', ko sem iskala slovensko zobno pasto, potem pa sem ugotovila, da jih proizvajata kar dve veliki slovenski podjetji, tudi za cenjene tuje blagovne znamke,« pravi Maurovičeva in dodaja, da je pri takšnem nakupovanju treba spremeniti tudi nekatere življenjske navade, na primer začeti s sezonskim prehranjevanjem. »Odpadejo jagode, ananas in solata kristalka sredi februarja, pot na krožnik pa najdejo jabolka, repa in kislo zelje,« zaključuje poslanka LMŠ, pred katero je še preostanek januarja, ko bo v nakupovalno košarico postavljala samo domače izdelke.
