Glede odloka, za pripravo katerega je iniciativa že podala več predlogov, se na občini sicer še niso opredelili, ga pa proučujejo. Obenem pa začeli poskusno testirati posebno sredstvo, ki se dodaja gnojevki in naj bi pospešilo njeno razgradnjo.
Izbrali so ponudnika, ki izvaja testiranja že vse od pomladi, ko je bil odvzet vzorec gnojevke, ki so mu dodali omenjeni preparat. V jesenskem času so to gnojevko razvozili po kmetijskih površinah izbrane testne kmetije, testiranje oziroma preverjanje različnih parametrov pa bo trajalo še vse do začetka prihodnjega leta, pojasnjujejo. Letos ponudnik izvaja testiranje še brezplačno, če bodo analize pokazale, da je sredstvo učinkovito, pa bo občina v prihodnjem letu izvedla javni razpis za sofinanciranje preparata kmetom, ki imajo kmetijske površine v neposredni bližini naselja. Vodstvo občine se sicer zaveda, da neprijetnih vonjav ob razvozu gnojevke ne morejo povsem preprečiti, cilj pa je, da jih poskušajo čim bolj omejiti.
INICIATIVA ZA ČISTI ZRAK
Stanovalci blokovskega naselja Prisoja in naselja Hmelina, ki jih od kmetijskih površin, na katerih rastejo koruza, žito in hmelj, loči le pred leti zgrajena radeljska obvoznica, že dolgo opozarjajo, da jih motijo vonjave z bližnjih njiv na Radeljskem polju, ki velja tudi za priljubljeno območje za sprehajalce in rekreativce. Smrad naj bi bil tako močan, da se je formirala celo Ljudska iniciativa za čist zrak Radlje ob Dravi, ki je zbrala 547 podpisov občanov in peticijo z zahtevami konec novembra poslala na občino.
JEZNI, KER KMETJE NE UPOŠTEVAJO PRIPOROČIL
Člani iniciative so ogorčeni, saj naj bi ravnanje kmetov prešlo vse dopustne meje. Čeprav obstajajo pravila in priporočila stroke glede časa, načina in količine gnojenja, pa jih vse prepogosto ne upoštevajo, je zapisala iniciativa.
Med drugim jim očitajo, da gnojevko po svojih njivah polivajo, kadar se jim zahoče, tudi v času velike vročine, pozno popoldan, zvečer, ob nedeljah in praznikih, pogosto pa se dogaja, da kmetje po gnojenju njiv ne preorjejo, da ob in na njivah ostajajo kupi nepokritega gnoja in tudi nepokriti kupi ostankov hmelja, od koder se širijo neprijetne vonjave.
NA PTUJSKEM KGZ ČAKAJO NA REZULTATE
Tudi na ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu pravijo, da bodo počakali, kakšni bodo izsledki pri uporabi sredstva, ki pospešuje razgradnjo gnojevke. »Šele takrat bo znano, ali je to sredstvo sploh uporabno, potem pa bomo videli. Nikakor pa si ne želimo dodatnega dvigovanja prahu pri že tako vse bolj napetem vzdušju med kmeti in drugo javnostjo,« pravi direktor zavoda Andrej Rebernišek.
Anton Jagodic, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS, pa dodaja, da se javnost niti ne zaveda, kako zelo se je kmetijstvo v zadnjem obdobju na področju varstva okolja spremenilo na bolje. »Ena od bistvenih stvari je zagotovo pravilno gnojenje. Pri reji živine nastajajo živinska gnojila in jih je treba gospodarno uporabiti, po drugi strani pa ta organska gnojila v kmetijstvu zagotavljajo pomembna hranila. Seveda je treba pri tem paziti, da čim manj obremenjujejo naravo. Verjemite, da se kmetje zavedajo, kaj počnejo; nenazadnje hrano, ki jo pridelajo, jedo tudi sami in njihovi otroci.«
