Opozorila, da je treba staro rečno strugo očistiti gramoza, naplavin in zarasti, so vse glasnejša. Reka težave povzroča vse od Dravskega polja v občinah Starše in Hajdina, po Ptujskem polju v občinah Markovci in Gorišnica, v haloški občini Cirkulane (zaselek Dolane), pa vse do Središča ob Dravi. Po zadnjem sestanku delovne skupine, ki je v začetku decembra potekal v Ljubljani, je reševanju situacije vsaj za majhen, res majhen korak napredovalo.
»Visokih pretokov vode je, statistično dokazano, iz leta v leto več. Na sestanku smo sprejeli sklep, da je treba pristopiti k strateškemu načrtu upravljanja reke Drave. V prvi polovici prihodnjega leta bomo z javnim razpisom poiskali izdelovalca študije. V pripravo študije oziroma projektne naloge se bomo vključili tudi člani delovne skupine. Jasno je, da so na prostoru prisotni različni interesi in da bodo za izvedbo aktivnosti potrebni kompromisi. Priprava študije je prvi korak. Če nimamo niti tega, smo na mrtvi točki in vztrajamo vsak pri svojem. Cilj delovne skupine je slišati vse interese in pristopiti k reševanju. Prizadevamo si, da se strateški načrt upravljanja sestavi tako, da bodo vsi deležniki zadovoljni,« je pojasnil vodja delovne skupine za reševanje poplavne problematike ob reki Dravi in župan občine Duplek Mitja Horvat. Dodal je, da je naslednji sestanek predviden v roku treh mesecev.
Rebernišek predlaga monitoring
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek, ki je prav tako član delovne skupine, je težave, ki jih vsakoletno poplavljanje Drave povzroča na kmetijskih površinah, županom občin Spodnjega Podravja predstavil na decembrski seji kolegija. S ciljem, da se začne protipoplavna varnost reševati celovito, je zadovoljen. »Do zdaj smo problematiko obravnavali točkovno, po posameznih odsekih. Poplave nam na kmetijskih zemljiščih povzročajo ogromno škode, problematična je erozija. Reka nam ob vsakem poplavljanju uniči od tri do štiri hektarje najboljših kmetijskih zemljišč.« Rebernišek je poudaril, da poplavna voda s seboj nosi in odlagatežke kovine, vprašanje je tudi, kako Avstrijci regulirajo pretoke.
»Ali je res tako nujno, da nam v tako kratkem času čez mejo pošiljajo takšne količine? Ali pa je to samo alibi za to, da svoja jezera očistijo usedlin oziroma mulja. Poplavna voda na njivah odlaga mulj, ki je obremenjen s težkimi kovinami. To nas zelo skrbi, zato smo že tudi predlagali, da bi se na meji med Avstrijo in Slovenijo na Dravi izvajal monitoring za ugotavljanje kemičnega in mikrobiološkega stanja vode. Drugo merilno mesto bi lahko bilo v Mariboru in tretje na spodnji Dravi, nizvodno od Ptuja. Tako bi prišli do točnih podatkov, kaj se na katerem delu reke dogaja. Spomnimo se lanskega leta, ko so nas zaradi povišanih vrednosti mikroorganizmov v času visokih temperatur pestile težave pri namakanju. Za to ni krivo kmetijstvo, temveč drugi dejavniki. Če nam je mar za prihodnje generacije, bo nekaj treba narediti. Tako na področju protipoplavne varnosti kot na področju identifikacije onesnaževalcev.«
