Ko smo Slovenci pred letom in pol izbirali politike, ki nas bodo vodili v svetlo prihodnost, je poznejši izbranec Marjan Šarec ugotovil, da je prekarno delo nesprejemljivo. K tej odločitvi so ga navedli podatki, da naj bi bilo po oceni ministrstva za delo prekarno zaposlenih 14 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva oziroma okoli 135.000 ljudi. Inštitut za študije prekariata, ki poleg samozaposlenih ter tistih z avtorskimi in podjemnimi pogodbami šteje med prekarce tudi delavce s pogodbami za določen in krajši delovni čas ter delavce, zaposlene prek agencij, ocenjuje, da dela v negotovih zaposlitvah kar 35 odstotkov oziroma 335.000 ljudi. Po nekaterih drugih podatkih naj bi njihovo število preseglo celo 40 odstotkov delovne populacije.
Kaj počne vlada?
Kot kaže, je pred vrati nova ohladitev gospodarstva, ki bo najbolj prizadela prav tiste v prekarnih oblikah zaposlitve. Povišanje minimalne plače bo za prekarce le še dodatna sol na rano, saj se bo posledično zvišala povprečna plača, s tem pa tudi prispevki, ki jih morajo samozaposleni plačevati. Glede na pritožbe delodajalcev, ki se upirajo izločitvi dodatkov iz izračuna minimalne plače, lahko pričakujemo, da bodo v prihodnjem letu še več zaposlenih silili v negotove oblike zaposlitve. Zato je primerno vprašanje, kaj vlada počne, da bi preprečila nadaljnji razmah tovrstnih oblik zaposlitev.
Ne gre za odpravljanje prekarnosti
V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo izražajo skrb, da vlada ne razume prekarnega dela. Ob tem izpostavljajo, da je ministrica za delo Ksenija Klampfer marca letos predstavila predlog sprememb pogojev za pridobivanje nadomestila za brezposelnost. Delavec je po trenutno veljavni zakonodaji upravičen do nadomestila, če je bil v zadnjih 24 mesecih zaposlen vsaj devet mesecev, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pa namerava to zavarovalno dobo dvigniti na eno leto. »To je ministrica razumela kot odpravljanje prekarnosti, saj mnogi delodajalci kršijo zakonodajo tako, da delavca zaposlijo za devet mesecev, potem pa ga v obdobju, ko ga ne potrebujejo, na primer pri sezonskih delavcih čez zimo, preprosto odpustijo in morajo delavci v naslednjih treh mesecih prejemati nadomestilo za brezposelnost. Ocenjujemo, da bodo delodajalci še naprej odpuščali delavce, samo da po novem ne bodo imeli pravice do nadomestila za brezposelnost, zaradi česar bodo v še slabšem položaju kot do zdaj. Ne gre torej za odpravljanje prekarnosti, ampak za njeno poglobitev,« menijo v Gibanju.
Veliko hrupa za nič
Ob tem izpostavljajo, da jih je MDDSZ junija letos povabilo v posvetovalno skupino medresorske delovne skupine za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti, a da je vse skupaj ostalo le pri vabilu in da ugotavljajo, da se uradniki ne posvetujejo z organizacijami, ki se ukvarjajo s težavami prekarnih delavcev. Na MDDSZ, od koder usklajujejo delo medresorske skupine, ki naj bi rešila težavo prekarnosti, očitno priznavajo, da prekarnosti ne razumejo. Kot so nam povedali, morajo namreč najprej ugotoviti, kaj je prekarnost, oziroma kot so leporečili na ministrstvu: »Želimo doseči sintezo in preseči različne pristope glede opredelitve koncepta prekarnega dela.« Zato kar tri univerze izvajajo raziskovalni projekt Mapa, ki se je začel prvega aprila 2018 in bo trajal do 31. marca 2020, torej dve leti.
Ugotovili že znano
Prek 135.000 slovenskih prekarcev bo lažje živelo, ker bodo na ministrstvu za delo porabili dve leti, da bo »Mapa naslovila diskusijo, da ni vsako atipično delo že kot tako prekarno niti ni zadosten ukrep za preprečevanje nastanka prekarnosti zgolj enostavna razširitev določene značilnosti standardne zaposlitve na prekarno delo, ker je prekarnost veliko bolj kompleksen problem«.
Aprila so izvedli tudi posvet, na katerem so ugotovili, da ima »prekarno delo številne negativne posledice tako na individualne kot kolektivne pravice delavcev, zdravje, sisteme socialne varnosti in družbo kot celoto, na dohodkovno neenakost, revščino in vertikalno mobilnost«. Človek bi sicer pomislil, da so medresorsko skupino ustanovili, ker smo to vedeli že prej, a očitno smo se zmotili. A ni vse tako slabo, kot se zdi. Ko bodo vse raziskali, pregledali, predebatirali in uskladili, bodo predlagali tudi celoten nabor ukrepov. Predvidoma konec marca 2020.
Upajmo, da bodo v tem času uspeli za kakšen predlog povprašati tudi tiste, ki se na terenu že desetletje ukvarjajo z dejanskimi težavami, ki jih tovrstno delo prinaša.
