Drava je imela visok vodostaj že minuli teden, naraščati in razlivati se je začela v soboto. Visoki pretoki, poprečno okoli 1100 kubičnih metrov na sekundo (m3/s), so vztrajali do torka. Potem se se razmere začele umirjati, reka pa umikati v matično strugo. V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) so pojasnili, da je komunikacija z avstrijskim upravljavcem elektrarn, družbo Verbund, potekala brezhibno. Na večji pretok vode so bili pripravljeni, tako da so ga lahko tudi ustrezno regulirali.
V sedmih letih petkrat polnili vreče s peskom
Čeprav poplavna voda tokrat ni povzročila škode na stanovanjskih objektih, marsikoga, ki živi ob reki, ob narasli vodi postane strah. Ljudje se namreč še živo spominjajo poplavnega dogodka iz leta 2012, ko je imela reka rušilno moč, pretoki so presegli 3000 m3/s, kar je trikrat več od tokratnih. Družina Mateje Kralj iz Dolan je v poplavah novembra 2012 utrpela ogromno škode. Voda jim je poplavila dobesedno vse. Izkušnja je bila tako dramatična, da se je bodo živo spominjali vse življenje. Strah pred naraščajočo reko tik pred hišnim pragom je nepopisen. »Z reko sem odraščala, nikoli se je nisem bala. Od poplav leta 2012, ko je prestopila strugo in nam vse poplavila, pa se je zelo bojim. V teh sedmih letih sem prebedela marsikatero noč, ko se je bližala visoka voda. Reka poplavlja skoraj vsako jesen. V sedmih letih smo že petkrat polnili in nameščali protipoplavne vreče, država, ki je lastnica vodotoka, pa medtem za našo varnost ni naredila nič. Če bi iz struge očistili gramoz in zarast, bi omogočili večji pretok in reka ne bi silila iz svojega korita. Ker pa v strugi nima prostora, se razliva in se nevarno približuje hišam. Če bi bila očiščena in regulirana, bi z reko lažje živeli, tako kot je bilo prej,« je poudarila Kraljeva, ki vsak dan spremlja meteorološke in hidrološke napovedi.
»Vsako jutro najprej preverim vremenske napovedi ter pretoke Drave v Avstriji in potem še pri nas. Če so razmere normalne, to naredim enkrat na dan. Če je tako, kot je bilo te dni, pa spremljam napovedi večkrat na dan. Od prejšnjega četrtka, ko sem na avstrijski spletni strani opazila preteče napovedi, nisem nič spala. Takšen strah me daje.«
Prodišče vodi vzelo skoraj ves prostor
Sogovornica je pojasnila, da ljudje, ki živijo ob reki, plačujejo davek drugih, ki so s posegi uničili staro Dravo. En del z zajezitvami, umetnim jezerom in kanali, drugi del pa s pretiranim varstvom narave. »Ne razumem, zakaj se ne sme odstraniti prodišče pod borlskim mostom. To je en velik zamašek, ki so ga z lanskimi posegi naredili še večjega. Ves gramoz so porinili skupaj, in to tukaj, kjer so hiše. Potem je prišla visoka voda in kup gramoza razrila, tako da si lahko z rečnega brega na ta otok stopil z enim korakom. Levo in desno od tega gramoznega otoka je imela voda v strugi le nekaj metrov prostora. Zagotovo bi omejili tako obsežna poplavljanja, če bi strugo očistili gramoza in zarasti. Zelo bi nam pomagalo, če bi se uredil še kakšen protipoplavni nasip. Spali in živeli bi mirneje, tako kot pred poplavami 2012. Zdaj pa vsako jesen s strahom pričakujemo, kaj bo. Potem ob napovedih povišanega vodostaja vsak november polnimo protipoplavne vreče in boječe opazujemo vodo.«
Drava se nevarno približuje tudi Gradiščam
»Kar se dogaja od leta 2012, je za ljudi ob reki zagotovo zelo stresno. Drava ni več takšna, kot je bila, zato je strah ljudi, ki živijo ob njej, razumljiv. Karakter in narava reke sta se spremenila, od leta 2012 je poplavila že nekajkrat. Menim, da je država ljudem dolžna zagotoviti mirno življenje, ki pa ga občani v tem malem zaselku v Dolanah med glavno cesto in Dravo zagotovo nimajo. DEM občinam izplačujejo koncesijsko dajatev in verjetno bi bilo prav, da bi lokalne skupnosti tudi kakšen evro od tega denarja vložile v urejanje vodotoka,« je dejala županja občine Cirkulane Antonija Žumbar in opozorila, da razlivanje vode prek struge ni edini problem, ki ga imajo z Dravo.
»Drava ima pod Gradiščami zelo močan tok in se nam zajeda v hrib. Niti pomisliti si ne upam, kaj se lahko zgodi. Pobočje že plazi in lahko se zgodi prava katastrofa. Naslednja akutna točka je skalna brežina pod gradom Borl, ki je nestabilna in se trenutno sanira. Na njeno stabilnost zagotovo vpliva tudi podtalna voda, zato bi morali strugo reke Drave usmeriti. Prav bi bilo, da bi se ob desni strani struge zgradil zid ali nasip. Seveda bi bilo treba izvesti tudi ukrepe v rečnem koritu (odstranitev gramoza), kar bi omogočalo večje pretoke brez razlivanja. Ne izključujemo možnosti, da se ustanovi civilna iniciativa, ljudje razmišljajo o državljanski nepokorščini. Menim, da je naloga vseh nas, da pristopimo k reševanju težave in ljudem omogočimo mirno in varno bivanje ob reki, kot so ga poznali nekoč. Zavedamo se pomena reke, a ljudi in njihovo zaščito je treba postaviti na prvo mesto,« je odločna županja, ki se za posredovanje pri tokratni poplavi zahvaljuje tudi službam zaščite in reševanja, to je gasilcem ter civilni zaščiti.
Narasla voda odnašala zemljo s posevki vred
Povodenj Drave je vnovič povzročila škodo na njivah, ki so večinoma sveže zorane in posejane.
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je povedal, da se nastala škoda ocenjuje na več milijonov evrov. Po za zdaj še neuradnih podatkih ptujskega zavoda se je pod vodo znašlo skoraj tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, na katerih je bila v skoraj 40 odstotkih posejana pšenica. »Škoda je ogromna, da ne omenjamo odnosa humusa kot najkakovostnejše zemljine s teh površin,« je dejal Rebernišek in dodal, da kmete najbolj jezi, da so poplave že skoraj vsak november, zato postajajo negotovi, ali sploh začeti novo setev.
Krivdo za takšno stanje pripisujejo predvsem slabo vzdrževani stari strugi reke Drave, ki resne sanacije ni doživela že vsaj 20 let. Oškodovanih je več kot sto kmetij, ki bodo morale polovico površin znova posejati. Po besedah Reberniška bo v prihodnje morala država stvari zastaviti bolj sistemsko, predvsem pa poglobiti staro strugo, da kmetje ne bodo škode utrpeli ob vsakoletnih jesenskih deževnih obdobjih.
