Trček je ocenil, da je "norost" siliti ljudi, da se zakreditirajo za 30 let za nakup predragih stanovanj, in poudaril, da bi se morale prioritete države na stanovanjskem področju odražati tudi v državnem proračunu.
Pri stanovanjski politiki se je v zadnjih 30 letih res naredilo premalo, se je premier Marjan Šarec danes v DZ strinjal s poslancem Francem Trčkom (Levica), ni pa res, mu je odvrnil, da se nič ne premika.
Država v 30 letih ni imela resne stanovanjske politike, to je strokovno stališče večine ljudi, ki se s to tematiko ukvarjajo, je bil v poslanskem vprašanju ob začetku redne seje DZ kritičen Trček, ki je spomnil na ustavno določilo, da mora država ustvarjati možnosti, da si lahko državljani pridobijo primerno stanovanje. "Tega, kar je bilo v zadnjih 30 letih, ne moremo imenovati stanovanjska politika, razen če je stanovanjska politika to, da nekomu omogočaš ekstra profite s predrago gradnjo običajno slabo finaliziranih stanovanj, pogosto tudi z neplačanimi podizvajalci," je dejal Trček.
"V bistvu imamo lahko nalogo: ker 30 let ni bilo nič narejenega, se moramo nekam premakniti in se začeti ukvarjati s stanovanjsko politiko. Ker si ne želim naslednjo pomlad spet gledati šotorov pred DZ, ko nas mlade generacije dejansko opozarjajo, da stanovanjske politike nimamo," je dodal.
Šarec pravi, da se vendarle premika
Šarec je na vprašanje poslanke SDS Suzane Lep Šimenko, ki je opozorila na še vedno prazen stolček ministra za razvoj in evropsko kohezijsko, odgovoril, da naj je ne skrbi, da bodo kohezijskega ministra imenovali pravočasno.
Šarec je poudaril, da ni res, da se nič ne premika. Pri tem je navedel, da Stanovanjski sklad RS trenutno gradi 1500 novih najemnih stanovanj, še 1500 pa jih načrtuje, poleg tega je z novim stanovanjskim zakonom predvidena ustanovitev javne najemniške službe, prek katere bi v javni najem lahko prišla prazna zasebna stanovanja. Koliko bo slednjih, bomo videli, je dejal premier in bil pri tem sicer zadržan do ocene resornega ministrstva in geodetske uprave, da bi lahko bilo teh stanovanj 20.000. Ocenil je, da bi lahko vključitev v to shemo spodbudili z davčnimi olajšavami.
Iz predvidenega novega stanovanjskega zakona je premier navedel tudi zamenjavo neprofitne najemnine s stroškovno, s katero naj bi republiški in občinski stanovanjski skladi dobili dovolj denarja za vzdrževanje obstoječih in gradnjo novih stanovanj, ter možnost višjega zadolževanja skladov za gradnjo stanovanj.
Predvidena so tudi državna jamstva za posojila za stanovanjske zadruge in tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Glede tega je premier ministrstvu za finance naročil pripravo posebnega zakona o jamstveni shemi, kar da bo hkrati tudi odgovor na nedavni ukrep Banke Slovenije, ki je banke omejila pri odobravanju posojil državljanom.
Priseljevanje
Šarec je na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča (SNS), močno zaskrbljenega nad naraščanjem priseljevanja državljanov tretjih držav v Slovenijo, dejal, da tovrstno priseljevanje ni posebnost zgolj Slovenije, ampak je "enako še kje v EU". Šarec je v odgovoru priznal, da pri pridobivanju dovoljenj za stalno in začasno prebivanje verjetno prihaja do nekaterih zlorab, a pojasnil, da se država s tem spopada že nekaj časa.
Priseljevanje je po njegovih besedah tudi posledica pomanjkanja delovne sile na nekaterih področjih "in kjer je pomanjkanje, je zagotovo treba pridobiti tudi ljudi iz tujine", je dejal. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zato pripravlja ukrepe za lažje pridobivanje delovnih dovoljenj za tiste, ki bi želeli delati v Sloveniji. "V nekaterih podjetjih namreč primanjkuje delovne sile, kar je treba upoštevati," je dejal.
Tako imenovane "varde"
Poslanca SD Predraga Bakovića je v poslanskem vprašanju premierju zanimalo, katere ukrepe načrtuje država, da prepreči delovanje vard oziroma paravojaških formacij, kot jih je imenoval, da ne bi te med prebivalci sejale vznemirjanja in občutke ogrožanja.
Šarec je v odgovoru spomnil, da je Svet za nacionalno varnost na nedavni seji ministrstvoma za pravosodje in notranje zadeve naložil, da v najkrajšem času pripravita spremembe kazenskega zakonika in prekrškovnih predpisov s ciljem, da bi lahko ukrepali ob aktivnostih skupin, kot je denimo Štajerska varda. Svet namreč ocenjuje, da njihove aktivnosti predstavljajo določeno stopnjo varnostnih tveganj.
Šarcu se zdi ključno, da do sprememb zakonodaje pride, saj da takšno ravnanje posameznih skupin "ne vodi nikamor". "Naša naloga je, da spremenimo zakonodajo tako, da bo omogočala učinkovit pregon teh skupin, da se bodo lahko policisti posvetili varovanju meje, ne pa spremljanju nekih vikend tabornikov," je dejal.
Policija po njegovih besedah omenjene skupine sicer ves čas spremlja, a lahko pri tem ukrepa le toliko, kolikor ji dovoljuje zakonodaja. "Vedno vemo, kje so in kaj delajo, a dokler ne naredijo prekrška, ki bi bil opredeljen v zakonodaji, jih ni mogoče oglobiti," je dejal.
