Odškodnina naj bi sicer znašala 13,3 milijona evrov, preostalo so zamudne obresti, pravdni stroški in stroški postopka, piše Dnevnik.
Odločba višjega sodišča v zvezi z odškodnino naj bi bila pravnomočna. Pritožba na sodbo ni mogoča, stranki v postopku lahko uveljavljata le še izredna pravna sredstva. V skladu kmetijskih zemljišč in gozdov so za Dnevnik pojasnili, da morajo sodbo še preučiti. Ljubljanska nadškofija pa po informacijah časnika namerava izredno pravno sredstvo vložiti, saj naj bi sodišče zavrnilo naknadni zahtevek nadškofije po še višji odškodnini, ki so jo utemeljevali z razlago, da so v cerkvenih gozdovih v času, ko jih niso uporabljali, posekali več lesa, kot so lahko ocenili ob vložitvi tožbe za izplačilo odškodnine.
Ljubljansko okrožno sodišče je sicer nadškofiji v sodbi konec leta 2017 priznalo še za dobre štiri milijone evrov višjo odškodnino. Sklad je med pravdanjem na sodišču nadškofiji v dveh delih nakazal po njegovem nesporen delež odškodnine in pripadajoče zamudne obresti, in to v višini 9.239.297,81 evra. S tem je tudi zajezil naraščanje zamudnih obresti.
Letos je sklad za odškodnine, zamudne obresti in pravdne stroške denacionalizacijskim upravičencem že izplačal več kot 9,6 milijona evrov, kar za 1,34 milijona evrov presega lanske prihodke iz poslovanja, piše Dnevnik. Po podatkih časnika naj bi sklad vse prihranke iz preteklih let, namenjene odškodninam denacionalizacijskim upravičencem, že porabil, zato naj bi država denar zanje zagotovila iz gozdnega sklada.
