Kateremu od vidnejših državnih funkcionarjev najbolj zaupate?
Marjan Šarec, predsednik vlade RS – 28,6 %
Alojz Kovšca, predsednik DS – 17,4 %
Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS – 17 %
Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije – 16,2 %
Peter Svetina, varuh človekovih pravic – 8 %
Boris Štefanec, predsednik KPK – 3,9 %
Dejan Židan, predsednik DZ – 3 %
Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti – 2,8 %
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka – 2,1 %
Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije – 1 %
Marjan Šarec, predsednik vlade RS
Na neki način avtoritarna drža Marjana Šarca očitno pri ljudeh učinkuje. Vsaj kar zadeva priljubljenost. Lahko bi rekli, da ne govori dosti, vsaj ne vsevprek in za vsako figo, ko pa nekaj pove, očitno njegova »šola« pade na plodna tla državljank in državljanov. Šarec ostaja med priljubljenimi kljub manjšinski vladi, zapletenemu odnosu z Levico, očitkom, da vlada krni socialne pravice, in morda najpomembneje – glede na rezultat ankete ga niso zamajali niti zadnja afera v povezavi s Sovo niti vsi padli ministri v njegovi vladi ali sporni telefonski klic zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja njegove stranke, ki je posegel v postopek izbire novega direktorja Uradnega lista. Morda priljubljenost premierja izvira tudi iz njegovega načela, da za vse veljajo enaki vatli. Drži pa se na približno enaki ravni kljub temu, da je jasno, da pod njegovo roko v tem mandatu večjih reform ne bo, saj je vlada manjšinska in posledično prešibka za takšne poteze.
Alojz Kovšca, predsednik DS
Kovšca je mandat na čelu državnega sveta začel decembra 2017, ker traja zgolj dve leti in pol, bo torej kmalu iskal podporo za nov mandat. Priljubljenost Kovšce najverjetneje izhaja iz tega, da naj bi bil državni svet nekakšen nevtralizator politične moči v državi, njegov predsednik pa hkrati eden najpomembnejših funkcionarjev v državi, zaradi česar slednji pogosto govori na državnih prireditvah in na slovesnostih sedi poleg najpomembnejših glav v državi.
Ob visoki priljubljenosti smo pregledali tudi zadnje delovanje DS, ki bi lahko pripomoglo k takšnemu rezultatu. Med zadnje aktivnosti spada zavrnitev podpore državnemu proračunu 2020/21.
Vsekakor ne gre spregledati tudi zadnjih pobud za noveliranje zakonov. Z novelo kazenskega zakonika bi kot kaznivo dejanje opredelili vsak nezakonit prehod državne meje. Želijo si predvideti tudi sistemsko rešitev za primere, ko je zdravilo sicer dostopno na svetovnem trgu, a je njegova cena tako visoka, da je povprečnemu državljanu nedosegljivo.
Kovšca pa si je najverjetneje nekaj točk pri volivcih desnih strank nabral tudi s sprejemom ključnih pobudnikov nedavnega protesta Rešimo Slovenijo, ko je izrazil tudi prepričanje, da so razlogi za nejevoljo in jezo ljudi argumentirano utemeljeni.
Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS
Predsednik računskega sodišča je pravzaprav hvaležna funkcija. Seveda ne govorimo o zapletenosti revizij, temveč o tem, da je zaradi funkcije revidiranja, ugotavljanja nepravilnosti in žuganja javnim institucijam, kot da je nad vsemi, kot nekakšna učiteljica, ki žuga, ko pride do nepravilnosti in nalaga popravne izpite. Je pa Vesel nekoliko bolj v ospredje ponovno stopil v zadnjem času, ko je računsko sodišče objavilo rezultate analize javne mreže domov za starejše. V njej je ugotovilo, da država zadnjih deset let na tem področju praktično ni storila ničesar. Slednje je Vesel poudaril tudi na parlamentarnem odboru, ki je posledično pozval k pripravi podrobnejših standardov oskrbe v domovih za starejše. Odmevala je tudi ugotovitev, da je med starostniki s povprečno pokojnino, ki so leta 2016 živeli v domu, le tistim v javnem domu in z osnovno oskrbo ostalo še nekaj malega od pokojnine. Ostali niso imeli dovolj niti za plačilo doma.
Vesel je sicer priljubljen tudi zaradi svojega zasebnega življenja, ljubezni do vrtnarjenja, s čimer se rad pohvali, svoj vrtiček pa tudi rad pokaže.
