Grad naj bi bil poseljen že 3000 let pred našim štetjem, arheološki ostanki pa nakazujejo, da so tam živeli tudi med 13. in 15. stoletjem.
Čez dan je živelo kopališče, ob večerih pa plesišče. Borl je bil priljubljeno zbirališče mladih in starejših. Pred približno 40 leti je začelo življenje na grajski vzpetini zamirati. Grajski mogotec je iz leta v leto pešal. Niti z rojstvom nove države po osamosvojitvi mu niso znali najti mesta, ki mu pripada na podiju nacionalne kulturne dediščine. Država, ki bi dvorcu morala biti mati, je bila njegova mačeha. Za urejanje, obnovo in oživitev ni imela veliko posluha. Nekajkrat je poskušala grad prodati, vsakič neuspešno. Z leti je vrata na gradu zaprla še gostilna. Potem se je zgodil skalni podor. Skalovje, ki je izpod gradu zgrmelo na državno cesto, bi lahko terjalo tudi življenja. A jih k sreči ni. Zaradi nevarnosti, ki jo je grad predstavljal, je nato država dokončno zaklenila njegova vrata.
Na Borlu življenje pred 5000 leti
Direkcija RS za infrastrukturo se je lotila sanacije brežine (skale), na kateri sloni grad, Ministrstvo za kulturo pa arheoloških raziskav. Njihovi rezultati so presegli vsa pričakovanja. Po najnovejših odkritjih naj bi bilo območje gradu poseljeno že v bakreni dobi, v času 3000 oziroma 2200 let pred našim štetjem. Pod sedanjo grajsko teraso, s katere se odpira impozanten razgled po celotni dravski dolini in gričih ob njej, so arheologi odkrili zidove, temelje in kurišče, ki nakazujejo možnost, da gre za arheološke ostaline iz časa med 13. in 15. stoletjem ali pa celo od 12. stoletja naprej.
Gradbišče že leto dni
Dela na skali in terasi pod gradom so se začela pred natanko enim letom. Na skalo oziroma brežino bodo namestili sistem globoko sidranih mrež (1700 kvadratnih metrov). Mreže bodo na brežino pritrjene s sidri dolžine med šest in 12 metrov. Vgrajujejo tudi armiranobetonske slope (opornike), ki bodo podpirali previsni del brežine. Dela na brežini, zlasti na zgornjem delu, so zelo zahtevna. Zato jih izvajajo za to posebej usposobljeni gradbeni delavci.Skupna vrednost del na obeh segmentih (terasa in brežina) je 1,5 milijona evrov. Sanacijo brežine financira Direkcija RS za infrastrukturo (1,1 milijona evrov), dela na terasi, gre v glavnem za arheološke raziskave, pa Ministrstvo za kulturo (400.000 evrov). Kot kaže, se bo obseg predvidenih del na obeh segmentih razširil. Zaradi pomembnosti zgodovinskih ostalin na terasi je Ministrstvo za kulturo že naročilo nadaljevanje raziskave, prav tako se je potreba po dodatnih delih pokazala na zahodnem delu brežine (levo od ceste), ki bi jo bilo prav tako treba zaščititi (okoli 850 kvadratnih metrov).
