Kot je povedal predsednik iniciative Walter Kolar, se nasip manjša, gladina jezera pa viša, zato obstaja nevarnost razlitja, kar bi potopilo mesto Šoštanj. Po njegovih besedah bi bilo treba v nasip, ki ločuje Družmirsko jezero od Velenjskega, vgraditi 550.000 kubičnih metrov materiala, a bi za to potrebovali leto dni. Po napovedih naj bi v nasip vgrajevali material, ki bo nastal pri gradnji tretje razvojne osi. V nasip je bil medtem že vgrajen material z gradbišča Lidlovega poslovno-logističnega centra v Arji vasi. Prav tako naj bi bil vanj v prihodnje vgradili material z območja stare cinkarne v Celju.
Zagotovili so jim, da je nasip varen
Na šoštanjski občini pa so danes povedali, da s strani omenjene iniciative niso prejeli nobene pobude glede načrta evakuacije. Dejali so tudi, da so glede nevarnosti popuščanja nasipa med Družmirskim in Velenjskim jezerom že večkrat opozorili tudi Premogovnik Velenje, ki nasip vzdržuje. Njihove strokovne službe so jim zagotovile, da je nasip varen.
"O tem je tekla beseda tudi na eni izmed sej občinskega sveta, tako da so s tem dobro seznanjeni tudi občinski svetniki. O tej temi se je vodstvo občine že pogovarjalo s poveljnikom občinske civilne zaščite, ki omenjeno problematiko zelo dobro pozna," so še pojasnili na občini.
Najmanj 150 metrov
V Premogovniku Velenje, ki je upravljalec nasipa, so povedali, da območje sanacije ugreznin med Velenjskim in Družmirskim jezerom stalno in sprotno sanirajo. Ugreznine v obsegu vzdrževanja začetnega stanja terena tako zapolnjujejo z vgrajevanjem ustrezno pripravljenega materiala iz Termoelektrarne Šoštanj (Teš).
"Zapolnjevanje ugreznine med jezeroma izvajamo po projektu, ki je skladen z veljavnimi predpisi, dovoljenji, načrti proizvodnje, in skladno z uveljavljeno metodo napovedi posedanja terena, vključno z analizo stabilnosti," navajajo v premogovniku.
Navedli so tudi, da so izračuni in analize varnosti izdelane za predvideno končno širino območja med jezeroma, ki z upoštevanimi varnostnimi faktorji znaša najmanj 150 metrov. To pomeni, da razdalja med jezeroma ne sme biti manjša kot 150 metrov, do nje pa zagotovo ne bodo prišli niti do konca odkopavanja premoga.
"Trenutna najmanjša širina območja med jezeroma znaša 360 metrov. Glede na dinamiko odkopavanja pod tem območjem ter občasno zmanjšano dobavo stranskega produkta Teša, imenovanega stabilizat, je prišlo do manjka materiala, ki ga delno nadomeščamo z zemeljskimi izkopi. Trenutni manko tako znaša okoli 500.000 kubičnih metrov," so pojasnili v premogovniku.
Z novimi odkopi v jami v prihodnjih mesecih ne bo neposrednega vpliva na to območje, zato bo Premogovnik Velenje v tem času območje med jezeroma prednasipaval in tako saniral plitve depresije, zalite z vodo. S tem bodo teren pripravili na nove odkope, ki bodo še povzročali ugreznine na območju med jezeroma.
