A težave ne gre jemati kar tako zlahka in je pometati pod preprogo. Čeprav marsikdo med odgovornimi zamahne z roko in se pretvarja, da težava sploh ne obstaja. O ja, pa obstaja, na Ptuju, v Markovcih, v Halozah, na Dravskem polju …
To ni težava, ki bi bila daleč od nas, kot je denimo umazana industrija na Kitajskem. Čeprav ta globalno vpliva na ves svet, tudi na nas, se pretvarjamo, da problem za nas ne obstaja. Ker je tisoče kilometrov stran. No, težave s pitno vodo pa so neposredno naše, ptujske. In ne bo šlo več dolgo tako naprej, da bi mižali na obe očesi in si pokrivali ušesa. Ker se lahko zgodi, da jutri voda iz pipe več ne bo pritekla. Ali pa bo tako zastrupljena, da je ne bo dovoljeno uporabljati.
Rezultati analiz na območju črpališča Skorba kažejo na prekomerno onesnaženje plitvega vodonosnika in slabšanje kemijskega stanja globokega vodonosnika, kjer povprečna letna vsebnost nitrata še vedno statistično značilno narašča.
Nitrati tudi v globinski vodi
Ugotovitve računskega sodišča, ki je presojalo gospodarnost ravnanja z vodnimi viri, so skrb vzbujajoče. Poročilo je bilo objavljeno letos spomladi, Računsko sodišče je nato od ministrstva za okolje zahtevalo odzivno poročilo in navedbo ukrepov, s katerimi bi odpravili onesnaženja, ki obremenjujejo podtalnico. V porevizijskem poročilu je najti navedbe, zaradi katerih smo lahko še bolj zaskrbljeni, kot smo sicer že bili ob objavi prvega poročila.
Z nitrati je namreč onesnažena tudi globinska podtalnica, s katero upravljavec vodooskrbnega sistema, Komunalno podjetje Ptuj, že nekaj let rešuje situacijo. Globinsko vodo meša s plitvo, ki pa je polna atrazina in nitratov. A pozor: v globinski vodi, ki velja za neko zlato rezervo, so se vsebnosti nitratov v treh izmed petih vrtin v Skorbi povišale. To pa zato, ker obstaja verjetnost, da so plasti med vodonosnikoma prepustne in z nitrati onesnažena plitva podtalnica priteče v globoki vodonosnik. Ali pa so vrtine poškodovane in lahko onesnažena voda iz višjega sloja pronica v nižjega.
»Koncentracija nitratov se nenehno povečuje!«
»V črpališču Skorba je sedem črpalnih vrtin oziroma vodnjakov za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz plitvega vodonosnika (plitvi vodnjaki), v katerih pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi (50 mg/l). Zaradi slabe kakovosti podzemne vode v plitvem vodonosniku, ki ni ustrezna za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, je bilo v črpališču Skorba v preteklosti izvrtanih dodatnih pet globokih vodnjakov, ki zajemajo pitno vodo iz globokega vodonosnika. V globokih vodnjakih so bile koncentracije nitratov bistveno nižje, zato je bilo mogoče z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov ustrezno znižati koncentracije nitratov v vodi, ki se nato uporablja za pitno vodo,« so ugotovili na računskem sodišču in opozorili, da je z nitrati kontaminirana tudi voda v globokih vodonosnikih: »V letih 1998−2016 se je koncentracija nitratov tudi v globokih vodnjakih hitro povečevala in se je v enem izmed njih že približala 40 mg/l, v letu 2017 pa je to vrednost celo presegla. Če se bo tak trend nadaljeval, bo že v nekaj letih presežena najvišja dovoljena koncentracija nitratov v pitni vodi (50 mg/l)!«
»Neoporečne vode ne bo mogoče več zagotavljati«
To pomeni, da upravljavec vodovoda že v obdobju nekaj let ne bo mogel več zagotavljati neoporečne pitne vode iz črpališča Skorba niti s pomočjo mešanja vod iz plitvih in globokih vodnjakov. »Zaradi načina oskrbe s pitno vodo, ki se že v veliki meri dopolnjuje s podzemno vodo iz globokega vodonosnika, je vlada ocenila, da obstaja tveganje, da cilji glede količinskega stanja vode za globoki vodonosnik ne bodo doseženi. Razpoložljive zaloge v tem vodonosniku so namreč veliko bolj omejene in ne morejo nadomestiti izpadlih zalog vode iz plitvega, onesnaženega vodonosnika. Obstaja tudi resna nevarnost prodora onesnažene vode iz plitvega vodonosnika v globoki vodonosnik zaradi padca hidravličnega tlaka ob izkoriščanju vode iz globokega vodonosnika. Zaradi pomanjkljivega nadzora nad izkoriščanjem podzemne vode iz globokega vodonosnika pa lahko prihaja do prevelikega izkoriščanja zalog in prodora onesnaženja vanj,« ugotavljajo na računskem sodišču.
Kaj je izvor onesnaženja? Brez odgovora!
Jasnega in nedvoumnega odgovora na vprašanje, zakaj je podravska podtalnica tako onesnažena, ni mogoče dobiti. S tem vprašanjem se ukvarjajo pristojne službe od ministrstev do Arsa in inšpekcij, a uradnega pojasnila (za zdaj) nimamo in ga zelo verjetno še nekaj časa ne bomo imeli. Pojasnjeno ni niti, od kod izvira onesnaženje, niti zakaj je z nitrati obremenjena tudi voda v globokem vodonosniku.
Širec o možnih virih onesnaženja
Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec o možnih virih onesnaženja razmišlja takole: »Prisotnost nitratov v podtalnici Dravskega polja je posledica komunalnih odplak iz naselij pred izgradnjo kanalizacijskega omrežja in uporabe dušikovih gnojil v kmetijstvu in vrtičkarstvu. Atrazin je v podtalnico prišel predvsem zaradi njegove dolgotrajne uporabe v kmetijstvu. Kljub prepovedi uporabe od leta 2002 naprej je v podtalnici še prisoten. Količine atrazina in desetil atrazina v podzemni vodi na našem področju ne padajo z enakim tempom kot drugod po Sloveniji. Zelo verjetno je za to kriv precejšen porast atrazina zaradi divjih odlagališč nevarnih odpadkov na področju med Račami in Kidričevim. Ta divja odlagališča na Dravskem polju (Kozoderčeva jama in podobne) kljub sprejetim državnim sanacijskim programom niso bila nikoli sanirana.«
Zakaj se koncentracija nitratov v zadnjih letih še povečuje, Širec ni povedal, je pa poudaril, da je pitna voda za zdaj še neoporečna oziroma da parametri ne kažejo preseganja mejnih vrednosti.
Kmetje vedno prvi na udaru
»Problematiko vodovarstvenih območij, ki so povezana s kakovostjo pitne vode, smo že večkrat izpostavili. Žal ugotavljamo, da se je to področje v preteklosti tako na državni kot lokalni ravni zanemarjalo. Na to so opozarjali le kmetje (tudi s protestom), ko je država uvedla enostranske predpise, ki pa, kot zdaj kažejo rezultati, ne vodijo do trajnostnih rešitev. Vsekakor mora biti cilj vseh trajnostno zagotavljanje kakovosti pitne vode in umno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči. Pri vprašanju, od kod izvira kemično onesnaženje podtalnice, pa menim, da se kmetijstvu dela velika krivica, saj so bili in so v prostoru bistveno večji onesnaževalci, ki bi lahko bili odgovorni za to. Če omenim samo pogin galebov v preteklosti, je bilo kmetijstvo prvo na udaru. Še do danes ni raziskan vzrok njihovega pogina. Neuradno je znano le to, da so bili to strupi, ki ne izhajajo iz kmetijske pridelave,« je povedal direktor KGZS Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.
