Kar slaba četrtina vseh obrazcev A1 za napotitev delovne sile v države EU je izdanih na ptujski izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Od začetka leta do konca avgusta so podjetja s širšega območja Ptuja na delo napotila 3357 oseb, za katere je bilo izdanih kar 15.635 napotitev; to je 24,4-odstotni delež vseh v državi izdanih napotnic.
Da spodnjepodravsko (v ožji) in štajersko gospodarstvo (v širši sliki) temelji na izvozu delovne sile v Nemčijo, Avstrijo in seveda Ljubljano, je tam splošno znano, vendar se tega ne zavedajo v uradni Ljubljani. Na ministrstvu za delo so poskušali na prvo žogo prevprašati naše podatke. Zatrdili so, da gre za kratke napotitve, lahko tudi le nekaj dni. »To nikakor ni izvoz delavcev, temveč izvoz ene konkretne storitve,« so zatrjevali po bežnem pregledu statistike ZZZS. Ko smo jih soočili s seznami referenc večjih podjetij z območja Ptuja, ki se ukvarjajo z izvozom delovne sile, so priznali, da ne vodijo nobenih lastnih evidenc in da tega pojava sploh nimajo ozaveščenega.
Podobna je bila zgodba na ministrstvu za gospodarstvo, kjer so priznali, da z navedenim problemom niso seznanjeni. Obe ministrstvi spadata v koalicijsko kvoto stranke SMC.
ŠGZ: število napotitev poskočilo po letu 2009
Povsem drugače na zadevo gledajo pristojne institucije, ki imajo z dogajanjem dejanski stik. V Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ) so nam pojasnili, da je Slovenija država z visoko delovno migracijo. Notranji migracijski tokovi tečejo predvsem v smer osrednje slovenske regije. Zunanji migracijski tokovi pa so se okrepili zaradi EU, kamor ljudje odhajajo delat iz mnogih razlogov – od osebnih izzivov do boljšega zaslužka. Večina izvoza delovne sile po podatkih ŠGZ temelji na gradbenih, inženirskih in transportnih storitvah.
»V nekoliko bolj oddaljeni preteklosti je bila na primer Štajerska izrazito industrijska regija, v kateri je bilo nekaj ne samo slovenskih, ampak tudi v širšem merilu zares velikih podjetij (Metalna, Hidromontaža, TAM). Industrijska tradicija tega dela države ni zanemarljivo dejstvo,« pojasnjuje Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ. Omenjeni industrijski kompleksi so v večji meri že propadli med tranzicijo.
Za delo so predvsem zanimivi trgi v Nemčiji, Avstriji in Italiji, temu trendu sledijo tudi napotitve, trdijo na ŠGZ. »Število delavcev, ki so bili napoteni na delo zunaj Slovenije, je izrazito naraslo po letu 2009, ob koncu leta 2012 je tako podatek o številu napotenih delavcih okoli 8000 (mesečno, op. p).« Zaradi različnih okoliščin je število napotitev naraslo »in trenutno je ocena do 12.000 napotitev mesečno«, dodaja Podgornikova.
Delavska svetovalnica: Ptuj je država zase
NA ŠGZ ugotavljajo, da delež slovenskih državljanov predstavlja zgolj 30 odstotkov napotenih delavcev, kar pripisujejo okoliščinam ponudbe in povpraševanja ter slovenske in evropske zakonodaje, ki to omogoča.
»Ko slišim Ptuj, se zdrznem,« nam glede tega pove Goran Zrnić iz Delavske svetovalnice (ZSSS), ki svetuje tujim delavcem pri kršitvah njihovih pravic. »Ptuj je endemičen glede kršitev delavskih pravic, tam nekaj delajo po svoje.« Zrnić pojasnjuje, da delavci, ki jim svetujejo, ptujska podjetja za posredovanje delovne sile imenujejo kar »turistične agencije«, saj so pri kršitvah delovne zakonodaje posebej kreativni. V primerih s Ptuja se nanje ne obračajo le delavci iz držav nekdanjih republik, temveč tudi državljani Slovenije, kar ni najbolj značilno za ostala območja.
Zaradi tega so v Delavski svetovalnici prosili ŠGZ, naj jim pomaga sestaviti seznam »dobrih podjetij«, kamor bi usmerjali delavce, ki so se pri delodajalcih opekli. »Čakamo,« je Goran Lukić (Delavska svetovalnica) odgovoril na vprašanje, ali so seznam prejeli. V Delavski svetovalnici so medtem pripravili seznam »slabih podjetij«, ki so ga posredovali ŠGZ, ta je seznam temeljito preučila in zaključila, da je z njega razvidno, da »Podravje ni med večjimi kršilci zakonodaje o napotitvi delavcev na delo v tujini, prav tako ne Ptuj«. Kako daleč so s sestavljanjem seznama »dobrih podjetij«, nam niso odgovorili.
Regulatorji imajo na Ptuju dela do »penzije«
Zrnić namreč trdi, da je obravnaval mnoge primere kršitev delovne zakonodaje, in našteje ponarejanje vizumov, vodenje dvojnih evidenc, celo ponarejanje obrazcev A1 in podobno. »Na Ptuju je s kršitvami 196. člena kazenskega zakonika toliko dela, da ga pristojni lahko opravljajo do penzije,« sklepa.
V ŠGZ na te očitke odgovarjajo, češ da so neutemeljeni in žaljivi, »saj je daleč od resnice in našega prizadevanja za ureditev področja, ki prinaša delo mnogim in doprinaša k rezultatom slovenskega gospodarstva«.
