Prepoved daljinskega tranzitnega prometa težkih tovornih vozil (nad 7,5 tone) na nekaterih naših mejnih prehodih s Hrvaško velja že več kot štiri mesece. Med mejnimi prehodi, ki jih prevozniki ne bi smeli več uporabljati za težke tovornjake, sta tudi Zavrč in Središče ob Dravi.
Na tem območju pa je še vedno dovoljen promet težkih tovornih vozil za lokalni prevoz, ki ima izhodišče ali cilj v hrvaških županijah Varaždin in Medžimurje, in obratno, prav tako ni oviran tovorni promet z izhodiščem ali ciljem v Sloveniji. A namen oziroma cilj omejitvenega ukrepa (usmeriti težke tovornjake, ki Slovenijo zgolj prečkajo, na avtocestni križ) prebivalcem ob obeh mejnih prehodih očitno ni prinesel olajšanja, kar dokazujejo tudi statistični podatki, ki jih zbirajo na Policijski upravi Maribor. Podatki o prehodih tovornih vozil prek mejnega prehoda Središče ob Dravi za leto 2018 in prvih devet mesecev letošnjega leta kažejo, da čez mejni prehod ne zapelje prav nič manj (pa tudi ne več) tovornih vozil kot prej, pred uvedbo ukrepa.
Prek završkega in središkega mejnega prehoda nič manj tovornjakov kot prej
Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je povedal: »Ukrepi niso ustrezni, saj niso prinesli znatnega zmanjšanja tovornega prometa, kar smo sicer tako in tako napovedali. Razmere na in ob cesti se torej za občane niso izboljšale; tako število tovornjakov vsak dan predstavlja kar veliko nevarnost na in ob cesti.« Omejitveni ukrep se je nekoliko bolje obnesel na mejnem prehodu Zavrč. Župan občine Zavrč Slavko Pravdič je komentiral: »Vsekakor pozdravljamo ukrep ministrstva in direkcije za infrastrukturo. A kljub začetnemu zmanjšanju števila tovornih vozil, po sprejetju ukrepa, zdaj opažamo, da je stanje že približno na isti ravni kot pred tem, zato ne morem trditi, da bi se stanje izboljšalo. Ena lastovka še ne prinese pomladi.« Ocenjuje, da je tovornih vozil še vedno preveč na cestah skozi naselja in premalo na avtocestah.
V Zavrču zaradi kolon niti do doma ne morejo
V Središču ob Dravi so s tovornim prometom preobremenjeni, glavna cesta pa vodi skozi naselje mimo šole, zato je območje za otroke še posebej nevarno.
Tovorni promet seveda krepko greni življenje domačinom. Žana Cvetko, ki živi v bližini mejnega prehoda Zavrč, je povedala: »Živimo čisto ob cesti. Ob vsem tem prometu je glasno. Ko se promet zgosti, se v hiši tudi trese. Moteč pa je tudi slab zrak, ki je najbolj intenziven v mrzlih dneh. Tovornjaki, ki ostanejo čez noč na bencinskem servisu, so v mrzlih nočeh prižgani vso noč, saj si vozniki tako zagotavljajo ogrevanje. Najbolj nerodno pa je, ko preprosto ne moremo do doma. Ko je na carini gneča in nastane kolona, nam preprečijo dostop do dovoza. Tovornjaki se postavijo v strnjeno kolono in zgodi se, da vozniki sploh ne poskušajo umakniti vozil. Vsaj od tri- do štirikrat na mesec se zgodi, da nas zaparkirajo. Prav tako tovornjaki v koloni ustavijo v samem krožišču, kar nam otežuje pot do vrtca.« Kot je dodala Cvetkova, sprememb po ukrepu omejitve tovornega prometa domačini sploh ne občutijo: »Enako je, kot je bilo.«
V Središču zdaj še huje: šolsko pot so morali varovati fizično!
Zastoji, hrup in smrad tovornjakov je tudi del vsakdanjika prebivalcev ob regionalni cesti v Središču ob Dravi. Domačin Jože Šef je povedal: »S tovornim prometom smo preobremenjeni. Glavna cesta vodi skozi naselje in mimo šole. Šolsko pot smo septembra tudi fizično varovali.« Spomladi naj bi se razmere še poslabšale. »Odkar je Hrvaška v Murskem Središču omejila tovorni promet, so težave. Iz vzhodne Hrvaške se namesto na Petišovce tovornjaki zdaj preusmerjajo k nam in naša cesta je še bolj obremenjena. Večinoma pa so pri nas hrvaški tovornjaki,« je dodal Šef.