Tožilstvo je vzgojiteljici sicer očitalo storitev skupno 17 kaznivih dejanj surovega ravnanja nad prav toliko otroki ter sodišču predlagalo enotno kazen dveh let zapora, ki naj jo prestane z družbeno koristnim delom. Kot je v obrazložitvi sodbe pojasnila sodnica Darja Srabotič, je sodišče vezano na obtožnico, ki je vzgojiteljiciočitalo storitev kaznivih dejanj med letoma 2012 in 2015, tako da ni moglo upoštevati primerov, ki naj bi se zgodili v letu 2011.
Za preostale primere je sodišče vzgojiteljicooprostilo 12 primerov domnevno surovega ravnanja. Kot je zatrdila Srabotičeva, je bil predkazenski postopek v tem primeru izpeljan na neprofesionalen način, saj so izjave "vlekli" iz otrok, in je zato postopek neverodostojen. Poleg tega z otroki ni bil opravljen forenzični intervju s strani kliničnega psihologa, zato sodišče izjav otrok ni štelo za verodostojne.
Sodišče verjelo sodelavkam
Je pa sodišče za verodostojne štelo izjave sodelavk vzgojiteljice in ni verjelo tezi obtoženke, da se je proti njej vršila zarota. Sicer pa gre pri očitkih o surovem ravnanju za hujšo klasifikacijo kot pri kaznivem dejanju grobega ravnanja, zato je treba obravnavati vsak primer posebej. Po mnenju sodišča pa v dokaznem postopku niso bili izpolnjeni znaki, zahtevani za opredelitev dejanja surovega ravnanja.
Nasprotno je sodišče ugotovilo, da so bili v treh primerih izpolnjeni znaki kaznivega dejanja nasilništva. Zanje je Srabotičeva za obtoženko izrekla pogojno obsodbo, saj verjame, da bo to vplivalo na to, da ta ravnanj ne bo ponovila. Zaradi zlorabe vzgojiteljskega poklica in ker tekom postopka ni pokazala potrebne kritičnosti do svojih ravnanj, pa je sodišče obtoženki izreklo tudi prepoved opravljanja poklica vzgojiteljice.
Sodba še ni pravnomočna. Kovačičeva se razglasitve sodbe ni udeležila, njena zagovornica Brankica Savić pa je že napovedala pritožbo.
