Najprej povejmo, da se v proračunu zagotavlja denar za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Po navadi se denar proračunske rezerve uporabi za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so denimo potresi ali poplave ter množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile, in ekološke nesreče. V konkretnem primeru prerazporeditve imamo bolezen, ki jo bo vlada poskušala s tem denarjem izkoreniniti, financirala pa bo tudi priprave na predsedovanje.
Denar za šolanje in vzdrževanje
Predsedovanje ni majhen zalogaj, prav tako ni poceni. Že samo 350 novih zaposlitev prinese visoke stroške za državo. Skupaj naj bi predsedovanje EU Slovenijo stalo okoli 80 milijonov evrov. Priprave so v polnem teku, saj naj bi se prvi novi kadri v kratkem že začeli izobraževati. Vlada je iz rezerve za stroške predsedovanja Svetu Evropske unije razporedila pravice porabe v višini 290 tisoč evrov ministrstvu za javno upravo. »V zadnjih štirih mesecih letošnjega leta se bodo namreč za potrebe predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije leta 2021 začela usposabljanja za skupino predsedujočih delovnim telesom Sveta EU in njihovim asistentom, ki bodo delo na stalnem predstavništvu Slovenije v Bruslju nastopili v prvi polovici leta 2020,« teh 290 tisoč evrov ministrstvu za javno upravo pojasnijo na vladi. Usposabljanja bodo na temo EU, veščin za potrebe predsedovanja ter tujih jezikov.
Ministrstvo za javno upravo pa bo iz rezerv dobilo še dobrih 144 tisoč evrov za potrebe centralizacije in vzpostavitve optimalnih pogojev dela ministrstva. Ta denar naj bi porabili za naložbe, investicijsko vzdrževanje in tekoče vzdrževanje zgradb in prostorov.
Cepljenje goveda
Vlada je v okviru finančnega načrta ministrstva za kmetijstvo prerazporedila pravice porabe v višini 2,43 milijona evrov za financiranje izkoreninjanja bolezni modrikastega jezika (BTV). Bolezen modrikastega jezika so v Sloveniji prvič ugotovili pred štirimi leti na podlagi rezultatov laboratorijskega spremljanja bolezni, jeseni leta 2016 pa se je bolezen že pojavila v klinični obliki. Bolezen modrikastega jezika (BT) je nalezljiva bolezen, za katero obolevajo predvsem ovce in govedo, pa tudi drugi domači in divji parkljarji. Povzroča jo virus, ki ga prenašajo krvosesne mušice. Razširjena je na skoraj vseh celinah. Bolezen uvrščajo v skupino bolezni, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo, ker se zelo hitro širi.
Zdravila za to bolezen ni, najučinkovitejši oziroma edini ukrep za izkoreninjenje bolezni je preventiva, denimo škropljenje z insekticidi, ki uničujejo mušice, ter cepljenje živali, ki so dovzetne za to bolezen, pri nas so to predvsem goveda, ovce in koze. Drugje po Evropi, kjer se je bolezen pojavila že prej, so začeli cepiti že leta 2008, pri nas je cepljenje mogoče šele od leta 2017. Na podlagi evropske uredbe ima Slovenija za leto 2019 odobren in sofinanciran program izkoreninjenja bolezni modrikastega jezika.
»V okviru programa so sofinancirani ukrepi vzorčenje, preiskave in cepljenje (nabava cepiva). Za leto 2019 je v okviru Odločbe o odobritvi nacionalnih programov in s tem povezanega financiranja za BTV namenjenih 443 tisoč evrov,« še dodajajo na vladi.
