»Zahtevke rešujemo glede na čas spravila pridelka. Težava je v tem, da so bile nekatere škode že ocenjene, njihovi posevki in pridelki pa znova poškodovani v novih neurjih, zato moramo postopek ocenjevanja ponoviti. In to zahteva svoj čas, zato kmetovalce prosimo za strpnost.«
Osnovno zavarovanje pred točo stane kmetovalca 30 evrov po hektarju, še enkrat toliko doda država. Zavarovalne premije namreč država sofinancira v višini 50 odstotkov za zavarovanje pridelka trajnih nasadov, kot so sadje, grozdje in hmelj, in poljedelskih kultur. Potem so tu še mogoča dodatna zavarovanja za primer poplav, ponovne setve in podobno, ki seveda stanejo več, a z izjemo tveganja suše tudi vsa dodatna zavarovanja sofinancira država.
Višina odškodnine odvisna tudi od višine odbitne franšize
Tudi pri zavarovanjih je hudič v podrobnostih, zato bodo zdaj pomembno vlogo pri odškodninah odigrale odbitne franšize oziroma soudeležba zavarovanca pri škodi, kot se temu lepše reče. Ta namreč, je dejal Schlauer, v skladu z uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij določa pogoje za sklenitev zavarovanja z minimalno 15-odstotno odbitno franšizo. Na željo zavarovanca je seveda lahko tudi nižja, vendar potem država takega zavarovanja ne sofinancira več.
Za državno sofinanciranje zavarovalnih premij je v letu 2019 namenjenih 3,3 milijona evrov, do konca junija pa so zavarovalnice posredovale zahtevke za izplačilo v višini 1,7 milijona evrov, kar predstavlja nekaj več kot 56 odstotkov proračunskih sredstev, so povedali v Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Najbolj zavarovani nasadi hmelja
Stopnja sofinanciranja zavarovalnih premij se je v letu 2019 dvignila in tako poenotila na 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije za celotno rastlinsko proizvodnjo; z 20 na 30 odstotkov se je zvišala tudi stopnja sofinanciranja zavarovalnih premij za bolezni živali. V največji meri so zavarovane površine, na katerih raste hmelj; lani je bilo namreč zavarovanih kar 94 odstotkov hmeljišč. Sledijo površine z žiti, ki so bile lani zavarovane v 37 odstotkih, intenzivni sadovnjaki v 24 odstotkih in vinogradi v 21 odstotkih.
Višina premije je odvisna od kulture, ki jo zavarujejo, zavarovalnega tveganja, odbitne franšize in škodnega dogajanja na tistem območju v preteklosti.
V Zavarovalnici Triglav spremljajo razmere na terenu, vendar na področju cenitve škod ne pričakujejo posebnosti. Postregli so s številkami o stanju na slovenskem zavarovalnem trgu in o zavarovanosti posameznih kultur, ki se razlikujejo od tistih, ki smo jih dobili na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Hmeljarstvo je tudi po njihovih podatkih skoraj 100-odstotno zavarovano, s približno 75 odstotki je na drugem mestu intenzivno sadjarstvo, samo 25 odstotkov pa je zavarovanih vinogradov in poljščin. Še slabše se je odrezala živinoreja, ki je zavarovana samo v 15 odstotkih.
Odbitne franšize od 8 do celo 45 odstotkov
Glede odbitnih franšiz so dodali, da so te pravzaprav regulator zavarovalne premije in se uporabljajo v vseh razvitih evropskih ter svetovnih sistemih kmetijskih zavarovanj. »V večini primerov gre za takšne deleže soudeležb pri škodi, ki zavarovancev eksistenčno ne ogrožajo in se gibljejo med osmimi ter 30 odstotki, za določena večja tveganja pa lahko soudeležba pri škodi znaša tudi do 45 odstotkov. Toda najboljši regulator tveganja je še vedno preventiva, ki nedvomno vpliva na zniževanje zavarovalne premije. Če vzamemo za primer protitočne mreže v sadjarstvu, je zavarovalna premija za nevarnost toče za sadje pod mrežo v primerjavi s sadjem na prostem nižja tudi do 80 odstotkov.«
Dodatne pomoči države tistim s sklenjenimi zavarovanji ne bo
Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da ne razmišljajo o kakšni dodatni pomoči najbolj prizadetim kmetovalcem po zadnjih neurjih, saj jim to preprečuje zakonodaja. V skladu z določili zakona o odpravi posledic naravnih nesreč namreč ni mogoče pridobiti ali dodeliti nobenih sredstev, če je bilo za odpravo teh posledic že prej mogoče dobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Spomnili pa so, da veliko denarja namenijo za spodbujanje in sofinanciranje preventivnih ukrepov. Med njimi so že omenjeno sofinanciranje zavarovalnih premij, letalska obramba pred točo in številni razpisi znotraj programa razvoja podeželja: namakalni in oroševalni sistemi, protitočne mreže, zavarovani prostori, izboljšanje kolobarja, konzervirajoča obdelava tal, tehnologije pridelave in reje živali.
