Da s tako opevanim inštitutom ne bo nič, so Cerarja in Kolar Celarčevo svarili mnogi strokovnjaki. Nista jih niti za trenutek poslušala, vztrajala sta z inštitutom tudi, ko so zadevo poskušali reševati na UKC Ljubljana s svojim programom. Vztrajala sta pri NIOSB tudi, ko je prišlo do smrti otroka v nenavadnih okoliščinah. Pri inštitutu sta vztrajala, ko je strokovni svet UKC zatrdil, da je NIOSB celo nevaren za otroke. Verjetno bi bilo še danes tako, če se ne bi zamenjala vlada. Konec decembra 2018 je namreč takratni zdravstveni minister nove vlade Samo Fakin napovedal ukinitev NIOSB, podjetja, ki bi moralo reševati otroke s srčnimi napakami, a so mnogi poznavalci trdili, da gre za slamnato podjetje za finančne mahinacije.
Skoraj dva milijona evrov za nedelovanje
V dobrem letu (ne)delovanja Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni ni bil poceni. NIOSB je ob ustanovitvi dobil 166 tisoč evrov zagonskega denarja, 30. avgusta je Cerarjeva vlada na svoji zadnji seji inštitutu do konca leta odobrila še 1,7 milijona evrov. Denar bi moral biti porabljen za stroške materiala, delovanje inštituta, direktorja, tajnico, pa tudi za tuje kirurge in domače zdravnike, ki so se odločili sodelovati pri projektu. Od 1,7 milijona je bilo kar 1,4 milijona evrov rezerviranih za dva tuja kirurga, ki naj bi po planu zgolj svetovala Slovencem in za to dobila 3500 evrov osnovnega honorarja na dan. Prenočitev enega strokovnjaka bi stala še 100 evrov dnevno, vsaka letalska vozovnica 1400 evrov in tako naprej, do 1,4 milijona evrov v pol leta za dva zdravnika specialista v primeru NIOSB, ki bi samo svetovala. Za njuna honorarja bi od omenjenih 1,4 milijona šlo 1,26 milijona evrov, sobe in vozovnice pa bi stale v pol leta 140 tisočakov, če bi inštitut seveda začel delovati tako, kot so si zamislili Cerar in družba.
Poleg vršila dolžnosti direktorja Branka Dobnikarja so na inštitutu za krajši čas zaposlili tudi pediatra, anesteziologa, reanimatologa, nosilca perioperativne intenzivne medicine in kardiovaskularnega kirurga. Za plače zdravnikov in direktorja je država do konca leta namenila 187.273 evrov, z 80 tisoč evri pa bi morali plačati ves material do konca leta 2018.
Denar tudi za likvidacijo
Iz vsega skupaj ni bilo nič, v praksi, kar pa ne pomeni, da se denar ni porabljal; kljub nedelovanju je bilo treba plačati zaposlenim, pa še za kak material in podobno. 13. junija 2019 je vlada sprejela sklep o začetku postopka redne likvidacije ter imenovala likvidacijskega upravitelja, ki je že sprožil postopke za prenehanje mandata dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja. V planu so tudi odpovedi pogodb zaposlenih na NIOSB. Skupno je na NIOSB zaposlenih pet ljudi. Direktor za polni delovni čas, en zdravnik za 20 odstotkov rednega delovnega časa in trije zdravniki za 10 odstotkov rednega delovnega časa.
Tudi zdaj, ko je inštitut v likvidaciji, dobivajo plačo, ki so jo dobivali tudi prej, ko inštitut ni deloval. V. d. direktorja Dobnikar po besedah vlade trenutno že od 28. februarja 2019 »opravlja le redna opravila, kot so priprava poročil in odgovorov, redna druga administrativna dela, priprava dokumentov za preiskovalno komisijo državnega zbora in podobno. Dopolnilno zaposleni zdravniki ne opravljajo v tem času nobenih nalog, saj ni potrebe.« A ker so, kot smo pojasnili, v delovnem razmerju, prejemajo redni mesečni osebni dohodek. Direktor prejme mesečno 2200 evrov neto, zdravnik, ki dela 20 odstotkov delovnega časa, 465 evrov neto na mesec in kolegi, ki so na 10-odstotnem delovnem času, prejmejo 226 evrov na mesec. Drugih zaposlitev oziroma honorarnih sodelavcev po zatrjevanju vlade Marjana Šarca ni.
Z likvidacijo inštituta bodo zagotovo tudi stroški. Koliko bo sama likvidacija stala, se še ne ve, zagotovo ne bo zastonj, pri čemer bo denar NIOSB, ki bi po likvidaciji še morebiti ostal, vrnjen v proračun.
