Globalno segrevanje označuje človeško povzročeno višanje povprečne temperature Zemljinega ozračja in oceanov od konca 19. stoletja naprej in njegovo predvideno nadaljevanje.
Segrevanje je skoraj zagotovo posledica človeških dejavnosti, ki povečujejo količine toplogrednih plinov v ozračju in tako ustvarjajo učinek tople grede. Povprečna temperatura ozračja na Zemljini površini se je v zadnjih 150 letih povišala za približno 0,6 stopinje Celzija in se bo v prihodnje še višala, in to vse občutneje, a za koliko?
Najti odgovore na ta in druga vprašanja v zvezi s tem je morda najbolj pomemben znanstveni izziv našega časa. Moč in kraje temperaturnih sprememb so poskušali za svet, pretežno pa za Evropo, oceniti v švicarskem laboratoriju Crowther Lab, ki se ukvarja z razumevanjem globalnega segrevanja in njegovega vpliva na podnebje.
Črne prognoze
Ena od ključnih osebnosti te obsežne švicarske študije, o kateri se je nedavno razpisal tudi eden od osrednjih britanskih časopisov The Guardian, Tom Crowther, je dejal, da so ga izsledki popolnoma osupnili. Za omenjeni časopis je Crowther povedal: »Sploh nismo pripravljeni na kaj takega. Ukrepanje na račun podnebnih sprememb bi se moralo začeti včeraj. Prej ko začnemo, manjši bo vpliv.« Strokovnjaki celo menijo, da nas bodo nove podnebne razmere, v katere prehajamo, lahko prisilile v to, da v nekaterih mestih ne bomo mogli več živeti, saj se na nove razmere ne bo mogoče prilagoditi.
Študija Švicarjev pravi, da bo 77 odstotkov svetovnih mest do leta 2050 doživelo burne vremenske spremembe, 22 odstotkov krajev pa bo deležnih celo razmer, ki jih do zdaj sploh ne poznamo. To naj bi veljalo za Džakarto, Singapur, Yangon in Kuala Lumpur. V Evropi naj bi se temperatura zvišala za 3,5 stopinje poleti in za skoraj pet stopinj pozimi.
Slovenija in njene sosede
To recimo pomeni, da bo London po podnebju postal podoben Barceloni, torej bo imel bistveno manj padavin, po katerih je zdaj poznan, tudi mila poletja bodo očitno za Otočane postajala preteklost, saj se jim na podlagi študije obetajo suše in dvig temperatur do skoraj šest stopinj Celzija (do leta 2050). Madrid bo v naslednjih 30 letih dobil vremensko podobo Marakeša (Maroko), Stockholm (Švedska) pa vremensko podobo Budimpešte (Madžarska), je še zapisano v študiji.
Kako pa kaže Sloveniji? Ne prav dobro, kajti Švicarji so jo uvrstili na vrh seznama evropskih krajev, ki jih bodo podnebne spremembe zaradi globalnega segrevanja najbolj prizadele. Dejali so, da naj bi se temperatura v Ljubljani do leta 2050 zvišala za kar osem stopinj! Podobno na udaru sta še Dunaj in Zagreb. Za šest ali sedem stopinj naj bi se temperatura dvignila v Berlinu, Varšavi, Kijevu, Madridu, Parizu in Londonu, za štiri oziroma pet stopinj pa bo v naslednjih 30 letih postopoma topleje v Moskvi.
Natančnejši podatki Arsa
Obrnili smo se na Agencijo Republike Slovenije za okolje (Arso), da bi pokomentirali napovedi. Povedali so nam, da so lani pripravili poročilo o podnebnih projekcijah za Slovenijo do leta 2100. »Glede na švicarsko študijo smo imeli pri oceni podnebnih sprememb na voljo mnogo boljše in številčnejše podatke. Namesto enega smo obravnavali tri različne scenarije, namesto treh (ti so glede na vse obstoječe modele precej oziroma zelo občutljivi na podnebne dejavnike) smo analizirali rezultate šestih modelov (pa še to namesto globalnih regionalne) in imeli smo mnogo boljše podatke o preteklem podnebju,« so uvodoma poudarili.
Pojasnili so, da njihovi izračuni kažejo na mnogo manjše temperaturne spremembe. »Do leta 2050 naj bi se v osrednji Sloveniji, kamor spada Ljubljana, po enem scenariju na letni ravni ogrelo za okoli 1,5 do dve stopinji Celzija in tudi povprečje najvišje dnevne julijske temperature naj bi se spremenilo podobno. Tudi če vzamemo izračune najbolj skrajnega modela, je pričakovana sprememba temperature le okoli 2,5 stopinje Celzija,« so razložili in dodali, da švicarska študija ne podaja absolutnih vrednosti in časovnih potekov za Ljubljano, »zato težko komentiramo, od kod izračunana sprememba za osem stopinj Celzija. Sodeč po naših izkušnjah s podnebnimi modeli in trendu segrevanja v zadnjih desetletjih, gre za močno pretirano vrednost.«
Situacija je resna
Ne glede na to, kakšen bo dvig temperature, je situacija resna. In videti je, da se tudi slovenska mladina močno zaveda, saj se je že večkrat v Ljubljani zbrala na podnebnem štrajku. S protesti so zahtevali takojšnje razogljičenje Slovenije v skladu z omejitvijo rasti globalne temperature na največ 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Zahtevali so tudi ukrepe za zmanjševanje porabe energije in takojšen pravičen prehod na nizkoogljične vire energije, dostopen, učinkovit in zeleni javni prevoz ter spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.
»Vlade, Evropska unija, multinacionalke in drugi na pozicijah moči nam s svojimi preteklimi in sedanjimi odločitvami odrekajo dostojno življenje v prihodnosti – v času, v katerem bomo živeli mi in bodo odraščali naši otroci. Z zahtevami opozarjamo na kompleksnost, medsebojno povezanost in soodvisnost ljudi in okolja ter na potrebo po takojšnjem ukrepanju na način, ki bo vsem ljudem omogočil pravičen prehod v zeleno prihodnost,« so njihove besede.
