Razlikuje se višina ponujenega zneska, odvisno od tega, kako močno si ameriške oblasti prizadevajo koga prijeti. Za podatke, ki bi pripomogli k prijetju svoj čas »državnega sovražnika št. 1« v Ameriki, Osame bin Ladna, so ponujali celo 25 milijonov dolarjev.
Za Mihaela Karnerja in družinske člane, ki jim Američani želijo soditi zaradi domnevne preprodaje steroidov, ponujajo, kot je znano, do 15 milijonov dolarjev. Ob tem podatku je nenavadno, da so za mehiškega narkokralja El Chapa Guzmana ponujali samo pet milijonov dolarjev. Trenutno največ denarja, 25 milijonov dolarjev, ponujajo za vodjo ISIS Abuja Bakra al Bagdadija. Karnerja si Američani, kot vse kaže, zelo želijo spraviti pred njihovo sodišče v ZDA.
Nagrade za informacije o Slovencih
Nagrade za pomembne informacije so v Ameriki stalna praksa, v Sloveniji pa policija po tem ukrepu poseže bolj redko. Za nagrado za informacije, ki bi pripeljale do prijetja, so se odločili pri nekdanjem predsedniku uprave Luke Koper Robertu Časarju. Spomnimo: Časar je bil obsojen zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in nedovoljenega sprejemanja daril na petletno zaporno kazen, vendar je, preden bi šel v zapor, pobegnil. Prijeli so ga na podlagi Interpolove tiralice v Dominikanski republiki. Ali je slovenska policija komu nakazala denar za nagrado in koliko denarja so sploh ponudili, nam na Generalni policijski upravi niso razkrili, ker naj bi bili to zaupni podatki.
Denar je naša policija ponujala za informacije o Robertu Tomasu Zavašniku, lastniku zloglasne diskoteke Lipa v Zgornjih Pirničah, kjer je decembra 2005 množica do smrti pomendrala tri mladoletna dekleta. Zavašnik se je več let skrival pred roko pravice. Leta 2009 je bil sicer obsojen na petletno zaporno kazen zaradi povzročitve splošne nevarnosti v diskoteki Lipa, a se je kazni izognil, ker je pobegnil iz države. Leta 2014 je primer zastaral in Zavašnik, ki naj bi se skrival na Hrvaškem, se je vrnil domov, saj mu ni bilo več treba v zapor.
Denarna nagrada je bila ponujena še za enega Slovenca, Darjana Ješovnika, ker naj bi bil član kriminalne združbe Darka Šarića, ki je iz Južne Amerike v Evropo tihotapila kokain. Za Ješovnika, ki se je začel skrivati leta 2011, so nagrado v višini 5000 evrov ponujali Hrvati.
Naša policija višine nagrad ne določi tako kot denimo Američani ali Hrvati. Pri nas je višina nagrade pogojena s koristnostjo informacije, pri čemer se za to ne odločijo prav pogosto. »Policija lahko razpiše tudi denarno nagrado za pridobitev koristne informacije glede kaznivega dejanja ali prijetja storilca le-tega. Policija se razpisa nagrade poslužuje le v izjemnih primerih, ko gre za zelo hudo kaznivo dejanje in ko ocenimo, da bi bilo brez sodelovanja javnosti oziroma posameznika, ki tak podatek lahko posreduje policiji, preiskovanje kaznivega dejanja oziroma prijetje storilca nemogoče,« so pojasnili na policiji. Tistemu, ki tak podatek zaupa, tudi zagotovijo anonimnost, če je to v interesu posameznika.
Davek na nagrado?
Glede na to, da je v Sloveniji obdavčen tako rekoč vsak dohodek, nas je seveda zanimalo, kako je z obdavčitvijo takšne nagrade. Če vzamemo znesek, ki ga Američani ponujajo za informacije o Karnerjih, se pravi 15 milijonov dolarjev, kar znese dobrih 13 milijonov evrov, bi pričakovali, da bo lep del tega denarja romal državi, če bi ga dobil kak Slovenec. A kot pojasnjujejo na finančni upravi, to ne drži. »V skladu z 2. odstavkom 24. člena Zakona o dohodnini se dohodnine ne plača od izplačil stroškov in nagrad osebam za tajno policijsko delovanje in sodelovanje pri izvajanju ukrepov, ki so odobreni na podlagi zakona o policiji in zakona o kazenskem postopku ter za plačilo koristnih informacij v zvezi s kaznivimi dejanji ali njihovimi storilci ter od izplačil stroškov in nagrad v zvezi s tajnim pridobivanjem podatkov na podlagi zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.«
Tako se zdi le vprašanje časa, kdaj bo kdo izmed Slovencev »zatožil« Karnerje.
