Kako varna je sploh Hrvaška, v kateri množično dopustujemo

Ker se večina Slovencev ta čas na oddih odpravi prav na hrvaško obalo, smo preverili, katera obmorska območja so najbolj obremenjena s kriminalom.

Ko se odpravljamo na dopust, je vsekakor treba pomisliti tudi na varnost. Medtem ko naša država velja za eno najvarnejših na svetu, poglejmo, kam se uvršča naša turistično zelo priljubljena južna soseda.

Slovenija na številnih lestvicah, ki države sveta razvrščajo po stopnji varnosti, vedno kotira zelo visoko. Tudi na lestvici World’s safest countries in 2019 (Global Finance) se naša država uvršča visoko, na 12. mesto. Pred njo so Islandija, Finska, Švica, Kanada, Portugalska, Avstrija, Norveška, Katar, Singapur, Danska in Nova Zelandija. Hrvaška se je uvrstila deset mest za Slovenijo, na 22. mesto.

S čim se spopadajo

Pri Hrvatih se policija zadnje čase srečuje predvsem z vse večjo zlorabo prepovedanih drog. V Zagrebu se na dan porabi skoraj trikrat več kokaina kot pred petimi leti. Poleg tega pa se povečuje poraba amfetaminov, predvsem ekstazija, ter marihuane, je pred kratkim razkril hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ).

Tamkajšnji pristojni ocenjujejo, da se je povečalo število uporabnikov drog in da te zlorabljajo vse mlajši, ker pri uživanju drog ne gre več za kaznivo dejanje, temveč prekršek. Tako je mnenje hrvaškega kriminalista Tomislava Štambuka. Poudaril je, da se število zasegov drog od leta 1991 povečuje in da so imeli lani nekaj manj kot 11.300 primerov zasega mamil. Od tega je bilo 70 odstotkov marihuane. Štambuk je tudi prepričan, da je preprodaja mamil postala najdonosnejša kriminalna dejavnost v svetu in da so tudi hrvaški državljani pomemben del »balkanskega narkokartela«, posebno pritihotapljenju kokaina v Evropo.

300 primerov zlorabe drog so obravnavali v Primorsko-goranski županiji, kar je zelo problematična številka.

Skrb vzbujajoča je prav tako informacija iz raziskave odpadnih voda v 73 mestih 20 držav članic Evropske unije, in sicer da se je lani v primerjavi z letom 2013 v Zagrebu za skoraj trikrat povečala poraba kokaina (čeprav je še vedno pod evropskim povprečjem). Hrvaška prestolnica je sicer med prvimi 20 mesti po porabi amfetaminov in ekstazija.

Tragedije, ki so šokirale

Našo sosednjo državo te dni sicer pretresa umor dolgoletne socialne delavke v Đakovu v Slavoniji, žalostna pa je tudi zgodba štiriletne deklice, ki jo je oče prejšnji teden pozabil v avtomobilu in se je več dni v reški bolnišnici borila za življenje, nakar je v torek zaradi posledic vročinskega udara in dehidracije umrla. Hrvaško javnost je minuli konec tedna pretresel še primer dveinpolletnega dečka, ki ga je v soboto precej poškodovanega v bolnišnico pripeljala njegova soseda. Zdravniki so ugotovili, da ima številne starejše poškodbe, veliko hematomov in različne brazgotine, ki so nastale ob ugašanju cigaret na njegovem telesu. Javnost je silovito obsodila tudi februarski dogodek, ko je na otoku Pagu oče svoje štiri mladoletne otroke vrgel z balkona stanovanjske hiše, medtem ko je mati opravljala sezonsko delo v Pulju. To je samo nekaj najodmevnejših obravnavanih kriminalnih dogodkov na Hrvaškem iz zadnjega obdobja.

Če boste tam počitnikovali

Dobro je vedeti, da hrvaška policija v turističnih krajih poostreno nadzira promet, in to kar s kamerami. Že spomladi so namestili 59 novih kamer za nadzor, med drugim v znanih turističnih mestih ob obali, kot so Rovinj, Poreč, Senj, Zadar, Biograd, Vodice, Orebić in Dubrovnik. Lokacije za ohišja so izbrali na podlagi policijskih statističnih kazalnikov o mestih, kjer se dogajajo najhujše prometne nesreče, ki so posledica prehitre vožnje.

Kaj pravijo številke

Preverili smo torej, kakšna je statistična podoba Hrvaške, kar zadeva kriminaliteto. Podatke nam je posredovalo hrvaško ministrstvo za notranje zadeve (MUP) in vključujejo umore, posilstva, razbojništvo oziroma vandalizem, težje kraje ter zlorabo drog. Pod drobnogled smo vzeli županije, pod katere spadajo najbolj priljubljene turistične destinacije, poleg teh pa smo dodali statistiko Zagreba.

117 vozil so lani ukradli v zadarski županiji. To je največ kraj avtomobilov od regij, ki smo jih vzeli pod drobnogled.

Lani so Hrvati zabeležili 22 umorov in 90 poskusov umorov, 56 posilstev, 11 poskusov posilstev, 647 primerov vandalizma in 11.615 kraj ter 850 kraj vozil. Največ umorov se je zgodilo v Zagrebu, kar zadeva kraje, prav tako prednjači glavno mesto, med obmorskimi županijami pa po aktivnosti tatov še najbolj izstopa Splitsko-dalmatinska županija. Na tem območju je precej izražen tudi vandalizem, in to nad trgovinami, prireditvenimi prostori oziroma prostori odprtega tipa, domovi, bencinskimi črpalkami in kioski. Kraje so najbolj množične prav poleti in po njihovi številnosti izstopa Istra. Največ kradejo iz trgovin, žepov in torbic, sledijo domovi in avtomobili.

ZAGREBŠKA ŽUPANIJA (sedež: Zagreb)
Kot je značilno za glavna mesta, je tudi Zagreb metropola za lopove in roparje. Lani so kradli skoraj 4500-krat, največkrat so plenili trgovine in domove domačinov. Vroča roba so tudi vozila; lani so v Zagrebu pokradli 303 avtomobile. Tamkajšnja policija je zabeležila tudi 369 primerov vandalizma. Obravnavali so še 6 umorov in 20 poskusov umora ter 194 primerov zlorabe drog. Zgodilo se je 15 posilstev.

SPLITSKO-DALMATINSKA ŽUPANIJA (sedež: Split)
To območje srednje Dalmacije, ki trenutno poka po šivih od turistov, je precej problematično predvsem na račun kraj, vsaj v primerjavi s statistiko drugih županij. Težjih kraj je bilo tu lani skoraj 800. Oblasti so na območju obravnavale 61 dogodkov s področja vandalizma in 188 primerov zlorabe drog. Zabeležili so tudi dva umora in 20 poskusov umora ter 82 kraj avtomobilov.

PRIMORSKO-GORANSKA ŽUPANIJA (sedež: Reka)
V tej županiji se je lani zgodil en umor, poskusov umora pa je bilo pet. Policisti so obravnavali še 712 težjih kraj in 102 protipravni prilastitvi vozila. Vandalizma je na tem območju v primerjavi z drugimi županijami razmeroma malo; 34 primerov so obravnavali. Nekoliko več je tu obravnavanih kaznivih dejanj zlorabe droge, in sicer skoraj 300.

Previdno predvsem v Istri, kjer so na plažah na pohodu žeparji.

ISTRSKA ŽUPANIJA (sedež: Pulj)
V za Slovence zelo priljubljeni Istri umorov leta 2018 ni bilo, bilo pa je šest poskusov. V tem predelu Hrvaške, v katerem mrgoli letovišč, so precej dejavni predvsem roparji; kradli so 1209-krat. Tudi 77 vozil so si prilastili. Predvsem so tu aktivni žeparji, ki plenijo na plažah in bližnjih parkiriščih ter si prilaščajo imetje kopalcev, zato čuvajmo svoje torbice in drugo imetje. Tu so obravnavali tudi 136 primerov zlorabe prepovedanih substanc.

ŠIBENSKO-KNINSKA ŽUPANIJA (sedež: Šibenik)
Tudi v tem delu Hrvaške, v katerem so denimo mesta Šibenik, Vodice, Pirovac, Primošten in Knin, umorov ni bilo, bil pa je en poskus umora. Regija je v primerjavi z ostalimi kar mirna; odtujili so 84 vozil, policija beleži še 344 primerov ostalih kraj in 89 primerov zlorabe droge.

DUBROVNIŠKO-NERETVANSKA ŽUPANIJA (sedež: Dubrovnik)
Dubrovnik, Korčula, Lastovo, Lumbarda, Mljet, Orebić in Vela Luka so priljubljeni cilji turistov. No, ti kraji se izkažejo za ene od bolj miroljubnih in varnih na podlagi statistike Dubrovniško-neretvanske županije. Umorov lani ni bilo, so pa zabeležili štiri poskuse. Težjih kraj so obravnavali 84, bilo je tudi 29 kraj avtomobilov. Drogo je zlorabilo 90 ljudi, kar jih je soočilo s policisti na štiri oči.

ZADRSKA ŽUPANIJA (sedež: Zadar)
Zadrska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške. Glavno mesto županije je Zadar, poznani kraji pa še Benkovac, Biograd na Moru, Nin, Obrovac in Pag. Na tem koncu so lani obravnavali en umor in šest poskusov umora, nekoliko slabša je statistika kraj; policija je lani v tej županiji obravnavala 720 težjih primerov kraj, odtujenih je bilo 72 vozil. Ta del Hrvaške malce izstopa tudi po številu obravnavanih primerov zlorabe drog. Zadrska županija jih je imela 117.