S projektom Obrtna pot želi OZS navdušiti mlade za obrtne poklice. Kot je povedal predsednik OZS Branko Meh (tudi sam obrtnik – mizar), želijo s projektom Obrtna pot v posameznih regijah zagotoviti možnost, da si učenci lahko v živo ogledajo vse tiste poklice, ki jih res zanimajo.
»V obrti je povpraševanje po kadrih izjemno veliko. Primanjkuje predvsem kvalificiranega kadra. Dejansko bi lahko rekli, da so na udaru vse dejavnosti – od gostinstva, kovinarstva, avtoprevozništva, elektroinstalaterstva, mojstrov za popravila v hišah do gradbeništva. V teh dejavnostih so službe zagotovljene,« je povedal direktor OOZ Ptuj Boris Repič.
Do nedavnega so bili ti poklici med slabše plačanimi, zdaj se tudi to spreminja.
Ponovno tudi Ulica obrti
Direktor OOZ Ptuj Boris Repič je prepričan, se dobra gospodarska situacija pozna tudi v obrti in podjetništvu. "Za ljudi, ki znajo nekaj delati, so vrata na stežaj odprta," poudarja Repič.
Pred iztekom šolskega leta 2018/19 je OZS osnovnim šolam poslala vabilo na Ulico obrti v sklopu 52. mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Na njej bo predstavila atraktivne in deficitarne obrtne poklice. Osrednja točka Ulice obrti bo tudi letos Vajeniška pisarna, v kateri bodo mladi dobili vse informacije o vajeništvu. Predstavitev poklicev je zastavljena tako, da bodo mladi dobili vse informacije o vključitvi v proces praktičnega usposabljanja in informacije s srednjih šol.
Tudi brez mojstrov obrti ne gre več
Naziv mojster obrti je pred leti z liberalizacijo poklicev izgubil pomen. V zadnjem času se to spreminja, ker novi gradbeni zakon uvaja vpis v imenik, kjer pa so ravno mojstrski naziv, izpit, izpit pri inženirski zbornici pogoji, da se lahko sploh vpišejo, sicer ne morejo biti odgovorni vodje posameznih del na delovišču. Če teh pogojev ne izpolnjujejo, lahko izvajajo le adaptacije, ne pa tudi novogradenj. Novi obrtniki, ki šele začenjajo dejavnost na tem področju, pa sploh ne morejo opravljati dejavnosti brez vpisa v imenik vodij del.
Vajeništvo se vrača
Tudi vajeništvo je ena od poti, kako priti do kadra v obrti in podjetništvu. Postopoma se sicer vrača, a imajo obrtniki in podjetniki problem, kako priti do mladih, ki bi se želeli izobraževati na vajeniški način. Za deficitarne poklice so na voljo tudi štipendije in nagrade, ki jih dobijo pri obrtniku, s katerim sklenejo vajeniško pogodbo. »Obrtniki se vse bolj zavedajo, da si morajo dober kader vzgojiti sami, za to pa so potrebni čas, energija in finančna sredstva, da si takšnega vajenca izšolajo,« je še povedal Boris Repič.
