Od odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je veljavna zakonodaja glede financiranja zasebnih šol v neskladju z ustavo, bo decembra minilo že pet let. Politiki v svojih nastopih zelo radi poudarjajo vladavino prava, a jo poslanci državnega zbora v tem primeru sami grobo kršijo. Čeprav je ustavno sodišče dalo državnemu zboru leto dni časa, da neskladje odpravi, se to do danes še ni zgodilo.
Največji del odgovornosti sicer nosi vsakokratna poslanska večina v parlamentu, toda za neuresničitev odločbe so na koncu odgovorni prav vsi poslanci oziroma politične stranke, ki v tem času niso bili sposobni doseči soglasja.
Prvič na mizah vladni predlog
Opozicijska SDS je že nekajkrat v parlamentarno proceduro vložila predloge za izenačitev financiranja, vendar jih je vladna koalicija v tem in minulem mandatu zavračala, zdaj pa imajo poslanci na klopeh vladni predlog.
Po tem predlogu bi država zasebnim šolam za izvajanje obveznega javnega programa zagotavljala 100 odstotkov sredstev, razširjeni javni program pa ne bi bil več financiran.
Odbor za izobraževanje bo obravnavo predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja nadaljeval danes. Seja je bila minuli teden prekinjena, da bi koalicija poskušala doseči drugačen dogovor, saj je zakonodajnopravna služba DZ ocenila, da je predlagana rešitev vprašljiva z vidika ustavne ureditve, v določenih delih pa je celo protiustavna.
V zakonodajnopravni službi so namreč ocenili, da predlog zmanjšuje financiranje zasebnih osnovnih šol, pri čemer pa pristojno ministrstvo ni pojasnilo, kakšen naj bi bil javni interes za poslabšanje pravnega položaja zasebnih šol ter staršev in otrok.
Zasebne šole so že pred tem opozarjale, da je predlog neustaven, saj naj bi jim financiranje z zdajšnjih 85 odstotkov zmanjšal na približno 65 odstotkov.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je pripravilo novelo, so v okviru javne razprave pred začetkom parlamentarnega postopka sicer prejeli okrog 300 pripomb. Na ministrstvu pa vztrajajo, da novela upošteva odločbo ustavnega sodišča. ki je po njihovi oceni določilo, da mora država financirati le obvezni del javnega programa.
Sprememba koncepta
V razpravi sodeluje tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki ga vodi Branimir Štrukelj. Sindikat sicer ne nasprotuje proračunskemu sofinanciranju zasebnih šol, a ob tem poudarja, da bi morala biti vsaj javno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje resnično brezplačna in bi morala stroške zanju v celoti pokrivati država. To seveda prinese tudi zvišanje proračunskih sredstev za javno izobraževanje.
V sindikatu opozarjajo, da je tako problematika financiranja javnih šol neupravičeno spregledana. »Slovensko javno izobraževanje je bilo v času krize podvrženo ostremu varčevanju, ki je znatno preseglo varčevanja v drugih delih javnega sektorja. Padec v deležu bruto domačega proizvoda za izobraževanje je bil med najvišjimi v Evropi,« zatrjujejo v Svizu. Del državnega varčevanja se je zato prenesel tudi na pleča staršev, ki prek participacij vse več prispevajo za šolanje svojih otrok, kar je po oceni sindikata še posebej problematično.
V Svizu so tako prepričani, da je s zdaj veljavnim konceptom skladno, da država pozitivno diskriminira javne šole in z ustreznim financiranjem zagotavlja kakovostno javno izobrazbo. »Poskusi izenačevanja javnih in zasebnih šol, enakega financiranja in brisanja razlik, ki ga spodbuja zadnja odločitev ustavnega sodišča, so v nasprotju s sprejetim konceptom izobraževanja v naši državi,« ocenjujejo. Ker bi se s tem po njihovi oceni spremenil koncept izobraževanja v Sloveniji, predlagajo, da bi se o financiranju zasebnih šol izrekli državljani na referendumu.
