Društvo UP-ornik se že vrsto let bori proti socialni izključenosti in materialni prikrajšanosti predvsem starejših v Mariboru in ugotavlja, da so med najranljivejšimi ravno upokojenci.
"Projekt Polepšajmo jesen je nadaljevanje zgodbe, ki smo jo začeli lansko leto skupaj z ustanovo Državljani sveta, in sicer, ko smo zbirali denar za vozičke za begunske otroke na otoku Lezbos," je o začetkih projekta dejal Boris Krabonja iz društva UP-ornik. Poudaril je, da v društvu namreč pomagajo vsem, ki potrkajo na njihova vrata in prosijo za pomoč.
Skupaj s prostovoljci nadaljujejo s projektom Polepšajmo jesen, namenjenim starejšim, ki si zaradi prenizkih pokojnin ne morejo privoščiti kulturnih dobrin, sprostitve, družabnosti in zabave. Kot je dejal Krabonja, ga je včasih dobesedno sram, ker je del družbe, ki se "tako ignorantsko vede do starejših in upokojencev".
Osrečiti vsaj 1000 upokojencev
"V Mariboru je na našem seznamu 200 upokojenk, ki prejemajo manj kot 300 evrov pokojnine in niso upravičene niti do varstvenega dodatka, ker niso dopolnile 65 let," je opozoril in dodal, da tem ljudem otroci težko pomagajo, ker je socialna struktura v štajerski prestolnici zastrašujoča, ali so prejemniki socialne denarne pomoči ali pa so zaposleni z minimalno plačo.
Zato v okviru projekta Polepšajmo jesen nameravajo po besedah Krabonje osrečiti vsaj 1000 upokojencev. Tem nameravajo ponuditi predvsem nematerialno pomoč, ki so jo poimenovali hrana za dušo. Med drugim jim bodo omogočili ogled filma v kinu, predstave v gledališču, frizerja in podobno.
Past podaljšanja delovne dobe pri ženskah?
Dekanja ljubljanske fakultete za socialno delo Vesna Leskošek je opozorila na podaljševanje delovne dobe pri ženskah. "Že ta ukrep, da so delovno dobo žensk izenačili z delovno dobo moških in to podaljšali na 40 let, pomeni, da bodo razlike med moškimi in ženskami še večje zato, ker je v starosti neenakost ali revščina akumulacija neenakosti čez celo življenjsko dobo," je opozorila. Meni, da se bo s podaljševanjem delovne dobe materialna situacija upokojenk še bistveno poslabšala.
Otto Gerdina iz zavoda OPRO pa je opozoril, da na resnost problematike opozarja že dejstvo, da je v Sloveniji stopnja tveganja revščine med starejšimi nad 65 let po zadnjih podatkih iz leta 2017 kar 16,4-odstotna. Tveganje revščine se povečuje s starostjo, večje je med manj izobraženimi, tistimi, ki živijo v manjših gospodinjstvih in v upokojenskih gospodinjstvih, je dodal.
