Slovenija spada med najbolj gozdnate države na stari celini, gozd prekriva nekaj več kot 62 odstotkov celotne države, kar državo uvršča na tretje mesto v Evropi. Slovenija je zaradi globalnega segrevanje sicer že v zadnjih dveh desetletjih izpostavljena pogostejšim naravnim ujmam, v zadnjih letih pa je povzročena škoda v gozdovih občutno narasla, je opozoril Zavod za gozdove Slovenije, ki je tudi pripravil slovensko gradivo za današnjo skupno sejo hrvaškega in slovenskega odbora za kmetijstvo.
Seja je potekala v sejni sobi Grand Hotela Štiri opatijske rože, ki premore štiri rožice. Če so se vsi člani odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in infrastrukturo udeležili seje, je bilo na istrski obali službeno osem poslank in poslancev državnega zbora, ki šteje 90 izvoljencev ljudstva. Odbor ima namreč kar 17 članov. Na sejo so bili sicer s slovenske strani vabljeni še predstavniki ministrstva za kmetijstvo, zavoda za gozdove, kmetijsko-gozdarske zbornice in zveze lastnikov gozdov. Člani obeh odborov so se seznanili tudi z načrti varstva gozdov v prihodnje, po zaključku seje pa je sledil ogled poškodovanih gozdov na območju hrvaških Delnic.
Žledolom, podlubniki in vetrolom
Kot že zapisano, je Zavod za gozdove Slovenije v gradivu, ki ga je pripravil za sejo, opozoril na povečanje naravnih katastrof v zadnjih letih. »V zadnjih štirih letih se je slovensko gozdarstvo soočilo s tremi največjimi posledicami naravnih ujm v zgodovini,« so zapisali.
Daleč najhujši je bil žledolom leta 2014, v katerem je v gozdovih in na gozdnih prometnicah nastalo za najmanj 214 milijonov evrov škode, poškodovanih pa je bilo 602.000 hektarjev gozdnih površin.
Katastrofalni žled je vplival tudi na stanje gozdov v naslednjih letih. Zaradi poškodovanih in oslabelih iglavcev ter za razvoj žužek ugodnega vremena so se v letih 2015, 2016 in 2017 »močno razmnožili podlubniki, ki so poškodovali dodatnih sedem milijonov kubičnih metrov iglavcev, večinoma smreke«, ugotavlja zavod za gozdove.
Med letoma 2014 in 2018 so podlubniki poškodovali celo večjo površino gozdov kot žled, a je bila materialna škoda za polovico nižja. Po žledolomu in podlubnikih pa je v gozdovih udaril še vetrolom, ki je v letih 2017 in 2018 poškodoval drevesa na površini 264.000 hektarjev.
Ocenjena skupna škoda v gozdovih in na prometnicah zaradi žledoloma, namnožitve podlubnikov in vetrolomov v letih 2017 in 2018 je znašala kar 372 milijonov evrov. V zadnjih petih letih so morali tako gozdni delavci zaradi naravnih ujm posekati za skupno skoraj 16 milijonov kubičnih metrov dreves.
Stomilijonska škoda zaradi požarov
Iz hrvaškega gradiva za skupno sejo je razvidno, da je v državi leta 2017 izbruhnilo 328 požarov, ki so pustošili na 48.543 hektarjih. Neposredna škoda zaradi izgorele lesne mase je znašala 10,5 milijona evrov, posredna zaradi izgube splošne koristne funkcije gozdov pa kar 94 milijonov evrov.
