Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil direktor oddelka za gotovinsko poslovanje v Banki Slovenije Gregor Miklavčič, se prenovljena bankovca od svojih predhodnikov v tej vrednosti razlikujeta v nekaterih bistvenih značilnostih. Med najbolj očitnimi je razlika v velikosti, saj sta po novem oba apoena enako široka kot bankovec za 50 evrov. Dolžina obeh bankovcev ostaja enaka, pri čemer ostaja pravilo, da čim daljši je bankovec, tem večja je njegova vrednost, je dejal Miklavčič.
Ker so bankovci za 50, 100 in 200 evrov po novem enako široki, so po njegovih besedah bolj priročni za obdelavo v različnih napravah. Bolje se bodo prilegali tudi denarnicam ter bodo zato, ker se bodo manj obrabili in trgali, trajali dlje, je dodal.
Hologram in smaragdno zelena številka
Predstavil je tudi novi značilnosti prenovljenih bankovcev. Prva novost je hologram s sateliti na vrhu srebrnega traku, na katerem so tudi portret Evrope - pri čemer je enak portret viden tudi v vodnem znaku z obeh strani bankovca - arhitekturni motiv in velik znak za evro. Druga novost je izboljšana smaragdno zelena številka, ki je sicer prisotna na vseh ostalih bankovcih v seriji Evropa.
Poleg zaščitnih elementov, ki so vidni s prostim očesom, so na evrskih bankovcih tudi strojno berljivi zaščitni elementi, ki so prenovljeni in izboljšani. Tako bodo bankovci še bolj varni, olajšana pa bosta tudi njihova obdelava v napravah in avtomatih ter preverjanje pristnosti, so prepričani v Banki Slovenije.
Miklavčič je izpostavil še, da se bankovca za 100 in 200 evrov za plačila uporabljata redkeje od bankovcev nižjih vrednosti. Prebivalci ju namreč raje uporabljajo kot hranilca vrednosti.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Ponarejanja je manj
V evrskem območju je več kot 2,8 milijarde bankovcev za 100 evrov, kar predstavlja 12,7 odstotka vseh evrskih bankovcev, in malo manj kot 270 milijonov bankovcev za 200 evrov, kar predstavlja le 1,2-odstotni delež. S prenovljenima bankovcema bo projekt serije Evropa, ki traja od leta 2013, zaključen. Na vprašanje, ali se je število ponaredkov v teh letih prenavljanja bankovcev kaj zmanjšalo, je Miklavčič odvrnil pritrdilno.
Ne glede na to pa se ponarejanja ne bo dalo izkoreniniti, je opozoril. "Ponarejanje je vedno bilo in vedno bo. Zadovoljni smo, če je tega ponarejanja manj, čemur smo priča v zadnjih letih, ko smo uvedli že večino najpogosteje ponarejenih bankovcev, to sta bankovca za 20 in 50 evrov. Zdaj prihaja še bankovec za 100 evrov, ki je tretji po vrsti po številu ponaredkov," je dejal.
Vsi dosedanji evrski bankovci prve serije bodo ostali zakonito plačilno sredstvo in se bodo še naprej uporabljali hkrati z novimi bankovci, je sklenil Miklavčič.
