Bavčar je na prireditev prišel iz zapora na Dobu, kjer na polodprtem oddelku prestaja petletno zaporno kazen zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza.
Prejšnji mesec je bil Bavčar obsojen še zaradi oškodovanja družbe Istrabenz in omogočanje koristi Maksimi Holding, ki jo je lastniško obvladoval. Koprsko sodišče ga je obsodilo na skupno sedem let in pet mesecev zapora, pri čemer je upoštevana že izrečena petletna kazen, ki jo trenutno prestaja, a sodba še ni pravnomočna, saj naj bi se obramba pritožila na razsodbo.
Novejša zgodovina, zgodovina sodnih procesov
Bavčar je svoj govor izkoristil za namig med vrsticami, da je danes tudi sam politični zapornik. »Novejša slovenska zgodovina je zgodovina sodnih procesov, takšnih in drugačnih. Predvojnih proti komunistom, povojnih, ko so komunisti sodno in izvensodno eliminirali svoje nasprotnike, tudi fizično. V družbi, kjer vladajo neke personalne unije in neke personalne zveze in se ne vlada s programi in se ne korigira besedil, ampak se korigira ljudi,« je dejal Bavčar.
Takšnim pristopom je bila Slovenija po njegovih besedah priča tudi v primeru aretacije četverice Janeza Janše, Davida Tasiča, Ivana Borštnarja in Francija Zavrla. Ob tem je Bavčar spomnil, da je bilo zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, na katerem je danes že pokojni pisatelj Tone Pavček prvič javno prebral Majniško deklaracijo, sklicano kot javna seja predsedstva Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Oblasti so namreč prepovedali shod, ki ga je v podporo četverici želel organizirati Odbor za varstvo človekovih pravíc, ki mu je predsedoval Bavčar.
»Mislim, da je bil to čas neposredno, ko je odšel Janez Janša v zapor na Dob, kjer sem danes jaz namesto njega,« je v govoru potožil nekdanji minister in nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar.
Pred njim je v Muzejo novejše zgodovine zbrane nagovoril tudi predsednik takratnega Republiškega komiteja ZSMS Jožef Školč, ki je bil pobudnik, organizator slovesnosti in tudi slavnostni govornik.
Nepozaben simbolni in stvarni pomen deklaracije
Že dve ure pred tem je v predsedniški palači potekala osrednja slovesnost ob obletnici, na kateri sta kot slavnostna govornika spregovorila predsednik države Borut Pahor in dolgoletni slovenski zunanji minister in soavtor Majniške deklaracije Dimitrij Rupel.
Po Pahorjevih besedah ima Majniška deklaracija iz leta 1989 zelo aktualen pomen za prihodnost, njena največja odlika pa je po njegovem prepričanju, da je povezala demokracijo, državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi. "Vse tri njene prvine morajo biti vselej sveže, žive, prepričljive, če hočemo, da se bomo kot narod in država uspešno razvijali," je dejal Pahor.
"Glede vseh treh stremljenj seveda še zdaleč nismo rekli zadnje besede in na nek način tudi nikoli ne bomo. Vse tri prvine potrebujejo našo spodbudo, kritiko, polemike, pa tudi potrebno sodelovanje in konsenz. O svoji lastni državi in njeni demokratičnosti odločamo sami, o evropski prihodnosti pa skupaj z drugimi narodi in državami. Tudi danes, 30 let kasneje je jasno, da je suverena slovenska država, ki je demokratična in vpeta v Evropo, temeljno orodje našega obstanka in razvoja," je prepričan predsednik države.
Povabljeni vsi, razen Bavčarja
Na prireditev je urad predsednika države med drugim povabil tudi predsednika SDS Janeza Janšo, a se ta na vabilo ni odzval, po neuradnih podatkih naj bi bil v tujini.
Na prvo državno proslavo, na kateri se je obeležila obletnica Majniške deklaracije, je urad po besedah tiskovne predstavnice Pahorja povabil "vse, razen Igorja Bavčarja". Enako se je sicer zgodilo lani, ko Bavčarja ni bilo med povabljenci 30. obletnice ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic.