Na Pošti Slovenije so danes zagotovili, da nameravajo poslovalnico v Radvanju predvidoma proti koncu letošnjega leta preoblikovati v pogodbeno pošto in ne zapreti. V ta namen naj bi poiskali ustreznega pogodbenika, ki bi še naprej opravljal dejavnost pogodbene pošte v sedanjih prostorih.
Ob tem so dodali, da se dokaj blizu pošte v Radvanju nahajajo še pošte v Limbušu, na Borštnikovi ulici in Šarhovi ulici ter na Kardeljevi cesti, sicer pa v Mariboru ob tej v Radvanju posluje še 15 pošt.
Sicer pa nameravajo zapreti pošti na Trgu revolucije in v Malečniku, kjer iščejo kupca ali najemnika njihovih poslovnih prostorov za kakšno drugo dejavnost. Če to ne bo mogoče, bodo poiskali ustreznega pogodbenika, ki bi opravljal dejavnost pogodbene pošte v sedanjih prostorih. Proti koncu letošnjega leta nameravajo zapreti tudi pošti na Tržaški cesti 5 in Na trati 3.
Odločitev o zaprtju uradov sprejmejo na osnovi analize poslovanja in upoštevanja več dejavnikov, predvsem število opravljenih storitev in obiskov strank, ekonomski rezultat poslovanja ter trend, ki je v primeru teh pošt vedno negativen in ne kaže na možnost bistvenega povečanja obsega storitev.
Prilagajanje spremembam
"Pomisleke občanov razumemo, a se mora tudi Pošta Slovenije prilagajati spremenjenim okoliščinam poslovanja. Zaradi povečanja obsega elektronske komunikacije in sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniške navade potrošnikov, se tako kot drugi poštni operaterji soočamo z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev," poudarjajo na Pošti Slovenije.
Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav, precej visok delež lastnih pošt. Njen delež je namreč kar 71-odstoten, medtem ko ima nemška pošta le 0,1, nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, medtem ko so vse ostale pogodbene. Kot še dodajajo, v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za redno ali pogodbeno pošto, ali pa za zaprtje pošte, še vedno zagotavljajo poštne storitve prebivalcem na teh območjih, kot jih določata zakon in splošni akt.
Ob tem za izvajanje univerzalne poštne storitve na območju celotne države ne prejemajo nobene finančne pomoči oziroma nadomestila, čeprav evropska direktiva to dopušča in celo predvideva dva načina financiranja, in sicer iz proračuna ali skozi kompenzacijski sklad.
Medtem se delež držav oziroma izvajalcev, ki prejemajo finančno nadomestilo za izvajanje univerzalne storitve, v EU povečuje. Že polovica evropskih držav izvajalcu plačuje kompenzacijo na enega od dovoljenih načinov, med drugim na Hrvaškem, v Belgiji, Švedski, Finski, Veliki Britaniji, Italiji, Češki, Irski in Norveški.
Tudi v Pošti Slovenije razmišljajo o pomoči države, vendar so glede te prakse šele na začetku. Zakon o poštnih storitvah sicer predvideva možnost nadomestila, a je hkrati največja vplačnica sredstev v ta sklad prav Pošta Slovenije sama, kar pa problema v svojem bistvu ne rešuje.
