Odziv

Hrvati o rutinski plovbi njihovega policijskega čolna v Piranskem zalivu

G.G./STA
30. 3. 2019, 17.56
Posodobljeno: 30. 3. 2019, 18.03
Deli članek:

Hrvaško zunanje ministrstvo se je odzvalo na izjave slovenskega zunanjega ministra Mira Cerarja o vplutju hrvaškega policijskega čolna v slovenske vode.

Profimedia
Hrvati menijo, da dogajanje na morju 24. marca v nobenem primeru ni izstopalo.

"Šlo je za rutinsko in vsakdanjo plovbo ter izvajanje nadzora hrvaške policije v hrvaških ozemeljskih vodah v in pred Piranskim zalivom, pa tudi za nezakonito plovbo slovenskega policijskega plovila v hrvaških ozemeljskih vodah," je hrvaško ministrstvo za zunanje in evropske zadeve zapisalo v današnjem sporočilu za javnost.

Potrdili so še, da so v četrtek prejeli diplomatsko noto slovenskega zunanjega ministrstva, ki jo je v izjavi za medije napovedal Cerar. Ob tem so poudarili, da trditve iz Cerarjeve izjave za medije v noti niso niti omenjene niti opisane. "Slovenska nota odgovarja na prejšnjo noto hrvaške strani in ponavlja splošne, pravno neargumentirane teze o domnevnih kršitvah meje," še piše v sporočilu Zagreba.

Ministrstvo je ob tem poudarilo, da ni razlogov za stopnjevanje napetosti in neresnične izjave. Dodali so še, da so slovensko stran večkrat pozvali k dialogu za končno določitev meje med državama.

Cerar je v sredo v Ljubljani dejal, da je hrvaški policijski čoln v nedeljo vplul 2,5 kilometra globoko v slovensko morje, kar je označil za intenzivno provokacijo. Poudaril je, da gre za nepotrebno zaostrovanje in kršitev dobrososedskih odnosov med državama, nespoštovanje mednarodnega prava in prava EU, za kršitev schengenske meje, in to s strani države, ki bi rada postala članica schengenskega območja.

Vodja slovenske diplomacije je še povedal, da so se hrvaški policisti pred slovenskimi izgovorili, da se jim je pokvarila navigacija, kar je po njegovem "prozoren izgovor". Nedeljski incident po njegovih besedah dokazuje, da je implementacija arbitražne odločbe nujna ne le s pravnega in političnega vidika zaradi ureditve odnosov, temveč tudi zaradi "celotne evropske zgodbe".