Resorno ministrstvo je v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavilo izhodišča, na podlagi katerih bodo pripravljeni predlogi sprememb pokojninske zakonodaje.
"Gre predvsem za predloge, ki bodo na eni strani zasledovali podaljševanje delovne aktivnosti, po drugi strani pa izboljšali socialni položaj vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja," je v odgovoru na poslansko vprašanje Danijela Krivca iz SDS pojasnil premier. Posebna pozornost bo po njegovih besedah namenjena zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema.
"Ni treba, da bi se ljudje zdaj na hitro upokojevali," je poudaril. V tem trenutku bodo predlagani popravki zakona zadostovali, v prihodnje pa bo potrebna reforma, je napovedal. Že pripravljene predloge sprememb pa morajo najprej skozi socialni dialog, potem bo šele mogoče podati konkretne odgovore, je dejal.
Smisel sklada ni višanje pokojnin ampak trajnostno izplačevanje
Število upokojencev naj bi se do leta 2070 po projekcijah povečalo za 20 odstotkov, izdatki za staranje pa povečali z 22 na 28 odstotkov bruto družbenega proizvoda, pa je Šarec povedal v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Jurše iz DeSUS, ki ga je zanimala ustanovitev demografskega rezervnega sklada.
Sklad po premierjevih besedah ne bo zagotavljal višjih pokojnin, ampak trajnostno in stabilno izplačevanje pokojnin iz javnih sredstev, kar bo zniževalo pritisk na višanje odhodkov državnega proračuna zaradi spreminjanja demografske slike prebivalstva.
Minister za finance Andrej Bertoncelj je po njegovih besedah že oblikoval interno projektno skupino na ministrstvu za finance, katere naloga je priprava potrebnih strokovnih podlag za pripravo zakona o skladu. Osnovno vodilo je oblikovanje mednarodno primerljivega sklada, ki bo temeljil na načelih neodvisnosti, samostojnosti, varnosti, razpršenosti, donosnosti in likvidnosti upravljanja portfeljskih naložb, kar je ključno za izpolnjevanje njegovega poslanstva, je pojasnil. Ta stabilen vir se bo po njegovem pojasnilu zagotovil z ustreznimi dodatnimi stalnimi viri financiranja in primerno dobo akumulacije sredstev sklada.
Ustanovitev sklada torej ne bo vplivala na obstoječ ali prihodnji pokojninski sistem, zato se z demografskim skladom ne more reševati problematike prilagajanja delovne dobe s podaljšanjem življenjske dobe, je poudaril.
