Tako imenovani morski Triglav označuje namensko potopljena betonska tankovska ovira v obliki piramide na globini več kot –38 metrov. Spust bo trajal približno 45–50 sekund.
Z Eduardom Žalarjem smo se pogovarjali, kakšne so zahteve spusta na najglobljo točko slovenskega morja.
Čeprav nam logika narekuje, da je za takšen potop treba natrenirati telo na odsotnost kisika, je resnica drugje. Telo ima v maksimalno polnih pljučih, krvi in mišicah toliko kisika, da lahko človeka brez težav oskrbuje vsaj tri minute. Kar je treba natrenirati, je toleranca na povišan delež ogljikovega dioksida. To je tisti občutek, ko te neizmerno sili na vdih. A s treningom, kot pravi Eduard, se da naučiti telo ta neprijetni občutek nadzirati.
Telo reagira refleksno
Takoj ko potopimo oči, nos in ušesa pod vodno gladino, naše telo refleksno začne umirjati srčni utrip, kri iz okončin se preusmeri zgolj v možgane in organe, telo začne varčevati z energijo in kisikom. A ljudje ta refleks z leti postopoma izklapljamo. Posledica tega je, da se povprečni plavalec, ki ni seznanjen s tehnikami izenačevanja pritiska, potopi do največ približno pet metrov globine.
Na dolžino potopa vpliva tudi temperatura
Na potapljača vpliva tudi temperatura vode, saj se je ob nizkih temperaturah bistveno težje sprostiti. Hitro lahko pride do zakrčenosti, to pa lahko privede do težav z izenačevanjem pritiska, s čimer se potop takoj zaključi. Tako se poveča tudi poraba energije, kar pomeni večjo porabo kisika in krajši čas potopa.
Tema in neskončnost
Potop na najglobljo točko slovenskega morja, kamor se bo podal Eduard, je izredno zahteven, saj je zaradi strukture tal voda na dnu izredno motna, vidljivosti pa skoraj ni. »Vidita se zgolj motna temačna neskončnost in vrv, ob kateri se potapljač spušča na dno,« razlaga Eduard.
Potapljanja se lotevamo »z glavo«
Kljub mišljenju, da je prosto potapljanje nevaren šport, nekateri ga ocenjujejo celo kot ekstremnega, je ob predpostavki, da se ga lotevamo »z glavo«, izredno varen. Vedno obstajajo določena večja tveganja, ki pa, če se zgodijo, niso življenjsko usodna, če se ne potapljamo sami, temveč v družbi in pod nadzorom sopotapljača.
In kaj je pri celotnem izzivu najtežje?
»Edspedicija kot celota je kombinacija, ki bo vsako posamezno panogo naredila unikatno po izzivu. Kaj je tukaj najtežje? Ne znam opredeliti,« še pravi Eduard.
POUDAREK: Spust na globino –38,4 metra in dvig nazaj bosta trajala nekje med eno minuto in pol do minuto in 45 sekund. pOUDAREK: Eduard se bo na Edspedicijo odpravil 23. in 24. maja. podpis pod sliko: Medijski sponzor Novice Svet24
