Slovenija je pred 15 leti postala članica zveze Nato. Slovenski obrambni minister Karl Erjavec je izpostavil, da zavezništvo predstavlja branik varnosti evroatlantskega prostora, pa tudi temelj slovenske varnosti. "Omogoča nam, da z omejenimi sredstvi, ki jih namenjamo obrambi, dosežemo več in bolje," je ponazoril.
"Nato ob svoji 70-letnici delovanja še vedno predstavlja ključen skupni mehanizem za zagotavljanje varnosti, svobode, demokracije, vladavine prava in razvoja v evroatlantskem prostoru. To pomeni, da je v prvi vrsti branik skupnega sistema vrednot, ki so temelj družbenih sistemov zaveznic. Vse to podpira sistem kolektivne varnosti, ki ga skupno zagotavljajo zaveznice," v poudarja obrambni minister, ki se je pred tem z Natom intenzivno ukvarjal tudi na položaju vodje diplomacije.
"Najustreznejši okvir za izpolnjevanje naših nacionalnih varnostnih interesov"
Nato za Slovenijo predstavlja tudi enega temeljnih elementov nacionalne varnosti. "Zavezništvo nam ponuja najustreznejši okvir za izpolnjevanje naših nacionalnih varnostnih interesov ter možnost skupnega odzivanje na sodobne varnostne izzive."
S članstvom v Natu je Slovenija aktivno vključena v oblikovanje in izvajanje politik Nata, pojasnjuje minister in dodaja, da Slovenija v tem okviru uveljavlja tudi lastne varnostne interese. "Članstvo v Natu nam zagotavlja tudi varnostne garancije, ki nam kljub majhni verjetnosti konvencionalnega napada omogočajo opustitev koncepta samozadostnosti za zagotavljanje obrambe, kar bi sicer zahtevalo znatno večja sredstva za obrambo."
Višji obrambni izdatki
A za to mora Slovenija prevzeti pravičen delež bremena in odgovornosti. "K temu smo se zavezali ne le zaradi zavezništva, temveč in predvsem za zagotavljanje ustreznih sil in zmogljivosti za zagotavljane nacionalne varnosti, posledično pa tudi kolektivne varnosti," poudarja Erjavec in dodaja, da je vlada pripravila ambiciozen načrt dviga obrambnih izdatkov v naslednjih letih, "ki bodo stremeli k izpolnjevanju tega skupaj sprejetega cilja".
Po 15 letih članstva v Natu je Erjavec kot enega ključnih dogodkov izpostavil vrh v Walesu leta 2014, ki je po njegovi oceni pomenil "preskok v razumevanju sprememb varnostnega okolja" ter s tem potrebo po prilagajanju Nata sodobnim varnostnim izzivom.
"Na podlagi sklepov tega vrha so se začeli intenzivni procesi za krepitev odvračalne in obrambne drže Nata, za krepitev vojaških zmogljivosti, začele so se organizacijske spremembe poveljniške strukture in prerazporeditve sil Nata, krepitve Natovih odzivnih sil ter krepitev odpornosti držav in družbe," je pojasnil.
Spomnil je, da se pripravlja nova vojaška strategija Nata. "Tako kot druge zaveznice bo Slovenija krepila svoje obrambne sposobnosti ter sledila zavezam o povečanju obrambnih izdatkov. Tudi mi smo se pridružili realizaciji okrepljene prisotnosti na Vzhodu, kjer sodelujemo v bojni skupini v Latviji. Posebni napori nas čakajo pri krepitvi kibernetske obrambe države," je povedal.
Med ključnimi dogodki v Sloveniji v času članstva je Erjavec izpostavil zaključek integracije Slovenske vojske (SV) v zavezniško vojaško strukturo leta 2009, s čemer je SV dokazala sposobnost delovanja skupaj z zaveznicami. Pomemben dogodek je bila certifikacija deklariranih sil za Nato (bataljona JRKB in zdravstvene enote Role-2), s čimer je Slovenija dokazala, da prispeva dogovorjene zmogljivosti v sistem kolektivne obrambe. Izpostavil je še napotitev bataljona SV na Kosovo. "To je bil doslej največji prispevek v zgodovini sodelovanja v mednarodnih operacijah in nas uvršča ob bok najsposobnejših vojska," je dejal.
Nato se je po Erjavčevih ocenah v 70 letih delovanja izkazal "kot izjemno trdno zavezništvo, ki se je bilo kljub občasno raznolikim interesom in stališčem suverenih držav članic sposobno prilagoditi in primerno odzvati na raznolike grožnje in izzive iz vseh strateških smeri". A kljub novim grožnjam in varnostnim izzivom ostajajo nespremenjene zaveze kolektivne varnosti, ki izhajajo iz Severnoatlantske pogodbe.
"Močna transatlantska povezanost ostaja temelj evroatlantske varnosti. Krepitev vezi z obeh strani Atlantika, tudi preko pravičnejšega prevzemanja bremen, pa ostaja eno ključnih prizadevanj zavezništva tudi v prihodnje," je prepričan minister.
Novi izzivi za skupno skrb
Čeprav se v odnosih med evropskimi zaveznicami in ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom pojavljajo čedalje večje napetosti in EU krepi lastno varnostno in obrambno komponento, je Erjavec prepričan, da ne gre za "konkurenčne" dejavnosti. "Evropska varnostna in obrambna prizadevanja predstavljajo pozitiven doprinos k zagotavljanju evroatlantske varnosti," je prepričan.
"Vojaške in hibridne grožnje, kibernetski napadi, terorizem, ilegalne migracije, nestabilnost v neposredni soseščini, vse to in še mnogi drugi izzivi predstavljajo skupno skrb in izziv tako za Nato kot EU. Razvoj in krepitev sodelovanja na področju varnosti in obrambe v okviru EU tako ne podvaja naporov Nata, ki je še vedno temelj kolektivne obrambe, ampak krepi evropski steber znotraj Nata," je pojasnil minister.
"Nato in EU vidimo kot naravna partnerja, ki si delita skupne vrednote in strateške interese v soočanju s skupnimi izzivi. Sodelovanje in prispevki Slovenije v Nato in EU se med seboj komplementarno dopolnjujejo in krepijo zmogljivosti in varnost Slovenije," je še poudaril.
Nato in Rusija
Z izbruhom ukrajinske krize je v ospredje Natovih varnostnih izzivov znova prišla Rusija. "Zavezništvo si ne želi konfrontacije z Rusijo, vendar hkrati jasno in odločno varuje načela in demokratične vrednote zavezništva ter mir, varnost in stabilnost vseh svojih zaveznic," je glede tega vprašanja poudaril Erjavec.
"Slovenija se pridružuje skupnim stališčem zavezništva in podpira zavezniške odločitve za krepitev odvračalne in obrambne drže ob sočasnem nadaljevanju dialoga," je še poudaril in dodal, da Slovenija skladno s temi zavezami tudi prispeva svoje sile in sodeluje s kontingentom v okviru okrepljene prednje prisotnosti v Latviji.
Minister je spomnil še, da Nato podrobno spremlja tudi aktivnosti Kitajske in njen potencialni vpliv oziroma izziv za varnost in stabilnost evroatlantske družine. "Vsekakor ni mogoče spregledati širših vidikov varnosti in pomembnih globalnih akterjev, med katere vsekakor sodi tudi Kitajska," je dejal minister Erjavec.
