29. marec je za zdaj datum, ko naj bi Velika Britanija odšla iz Evropske unije.
Britanski parlament je ta teden kot po tekočem traku razpravljal in glasoval o različnih možnostih ločitve Velike Britanije in Evropske unije. Potem ko so britanski poslanci sredi januarja prvič zavrnili ločitveni sporazum, so o njem ponovno glasovali v torek in ga prav tako zavrnili. Naslednji dan so se odločalo o možnosti, da bi Združeno kraljestvo iz Evropske unije kadarkoli izstopilo »brez ločitvenega dogovora in okvirov za prihodnje odnose«, a so britanski predstavniki to zavrnili. V četrtek zvečer so najprej z veliko večino zavrnili dopolnilo o preložitvi brexita z namenom, da bi lahko pripravili drugi referendum o izstopu Velike Britanije iz EU. Britanski poslanci so nato, prav tako z veliko večino, podprli preložitev brexita in novo glasovanje o ločitvenem sporazumu, ki so ga sicer že dvakrat zavrnili. Za koliko časa bi se odhod prestavil, še ni jasno, a je začasen odlok brexita mogoč le ob soglasju vseh preostalih 27 članic Evropske unije. Če samo v eni članici tega ne bodo podprli, bo Velika Britanija 29. marca brez sporazuma odšla iz Unije.
Čas se izteka
Po zdaj aktualnem scenariju ima britanska premierka Theresa May do 20. marca čas, da prepriča poslansko večino, naj vendarle podpre ločitveni sporazum. Če bi se to zgodilo, bo Velika Britanija zaprosila za enkratno preložitev brexita do 30. junija.
Če pa parlament do 20. marca ne bo potrdil ločitvenega sporazuma, bo morala britanska vlada na vrhu EU, ki se bo začel 21. marca, podati jasen razlog za preložitev in določiti, koliko časa bo preložitev trajala. Mayeva je poslance opozorila, da morajo razumeti, da bo, če ne bodo v prihodnjih dneh odobrili ločitvenega sporazuma, potrebna daljša preložitev brexita. To pa bo pomenilo, da bodo morale maja tudi v Veliki Britaniji potekati evropske volitve. »Ne verjamem, da je to pravi rezultat,« je ocenila.
Britanski BBC sicer omenja še več drugih možnosti, a nobena izmed njih ni prav verjetna. Možnosti so razpis predčasnih volitev, za kar se zavzemajo opozicijski laburisti, ponovna pogajanja o brexitu, kar sicer EU zavrača, in menjava na čelu vladajoče stranke. Slednja je prav tako malo verjetna, saj se nasprotniki in podporniki brexita ne morejo uskladiti o nasledniku Therese May.
Stiskajo male države
Britanci se nimajo prav dosti časa ukvarjati z Evropsko unijo, medtem ko britanski poslanci dogovora z EU niso sprejeli, njihova vlada hiti s sklepanjem sporazumom z državami, s katerimi Britanci trgujejo na podlagi brezcarinskih dogovorov Evropske unije.
Gre za okoli 70 držav, med katerimi so sporazume že podpisali s Švico, Čilom in Ferskimi otoki, medtem ko pogajanja s pomembnejšimi trgovskimi partnerji, kot so Japonska, Turčija in Južna Koreja, ne bodo zaključena do 29. marca, poroča britanski Guardian.
Velika Britanija je podpisala trgovinski dogovor s Fidžijem in Papuo Novo Gvinejo na isti dan, ko so poslanci zavrnili odhod. V skladu z dogovorom Velika Britanija ne bo plačevala nobenih carin za uvoz iz teh dveh držav, medtem ko bodo Britanci postopoma ukinili za okoli 80 odstotkov izvoznih carinskih dajatev. Le dva dni pred sklenitvijo sporazuma je sicer Evropska unija Fidži uvrstila na črni seznam 15 davčni oaz, v katerih obstaja večja možnost pranja denarja.
