Turizem v Sloveniji cveti že peto leto zapored. Gostov je iz leta v leto več, usposobljenega kadra za delo v turizmu in gostinstvu pa premalo. Zaradi premalo strokovno usposobljenega kadra velik del potreb zapolnijo študenti. Ker jih je očitno premalo, vse več delavcev prihaja iz tujine. Slovenski gostinci pogosteje zaposlujejo kuharje, sobarice in natakarje iz Bosne, Srbije in Hrvaške. Na štajerskem koncu so zlasti delavci iz Hrvaške zaradi bližine meje vse bolj prisotni tudi v gostiščih, zato ne bo nič nenavadnega, če se boste v prihodnjih dneh usedli na teraso ali stopili za šank ene od priljubljenih gostiln in vam bo natakarica postregla v hrvaščini.
Zakon eno, praksa drugo
Zakonodaja glede javne rabe jezika sicer predvideva znanje slovenščine pri delu s strankami, vendar so lokali in gostilne v zasebni lasti in je zato to stvar razpisnih pogojev zaposlovalca. »Žal je tako, da v zasebnem sektorju delodajalci sami določijo raven znanja slovenščine glede na delovno mesto, ki ga bo tuji delavec opravljal. Če gre za delovno mesto, na katerem ima stik z gosti, je seveda obvezno tudi znanje slovenščine,« je pojasnila generalna sekretarka sindikata za gostinstvo in turizem Breda Črnčec in dodala, da v resnici kljub zakonu pogosto ni tako. »Delavcev v gostinstvu primanjkuje že nekaj let, zato so zaposljivi tudi delavci, ki jezika ne obvladajo. Če ga že razumejo, pa ga težko govorijo. Težava ni le v jeziku, ampak tudi v poznavanju zakonodaje. Ker so vse pogodbe o zaposlitvi zapisane v slovenščini, se zgodi, da jih podpišejo, ne da bi sploh razumeli, kaj so podpisali. Zaradi neznanja slovenščine zato prihaja do velikih zlorab in izkoriščanja teh delavcev.«
Tuji delavci pogosto izkoriščani
»Veliko jih sploh ne ve, da so jim pravice kršene ali da jih delodajalec izkorišča, če pa to vedo, pa ne vedo, kam se obrniti po pomoč. Pri vseh teh problemih tujih delavcev bi bil absolutno potreben večji in učinkovitejši nadzor inšpekcijskih služb,« je dejala sindikalistka Breda Črnčec. Tuji delavci v gostinstvu pogosto delajo več kot osem ur in ne dobijo plačanih nadur. Velikokrat ne dobijo zakonsko določenih dodatkov ali ugodnosti, ki jih imajo slovenski kolegi.
Visokokakovostnega kadra ni več
Zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine med natakarji so vse bolj nezadovoljni tudi gostje. Vsak si želi, da bi gostinsko osebje dobro govorilo slovensko, da bi bil gost vrhunsko postrežen, a to so iluzije. Visokokvalificiranega kadra ni več. Vzrok za to je treba iskati tudi v deregulaciji teh poklicev. Danes je namreč lahko že vsakdo natakar in gostinec, zato ne potrebuje posebne izobrazbe. Čeprav je nekaj natakarjev, ki so visoko usposobljeni, pa ta delovna mesta pogosto zapuščajo. Zaradi vse večjih potreb so vse bolj obremenjeni in izčrpani, za podobno ali boljše plačilo lahko opravljajo tudi enostavnejše delo. »Problematika je kompleksna, tudi sociološke narave, saj ne gre le za pomanjkanje ustreznih kadrov v sezoni, temveč širše. Ljudje odhajajo v druge panoge, saj dodatno oviro predstavlja narava dela. Delo natakarja je večinoma ob praznikih, koncu tedna, zvečer in ponoči. Tudi stroški dela so za delodajalce izredno obremenjujoči in v škodo obeh, tako delavca kot delodajalca. Zaradi tega nismo primerljivi s tujimi državami, ki imajo nižje obdavčene stroške dela, s katerimi nas ves čas primerjajo,« je dejala direktorica Turistično-gostinske zbornice Slovenije Klavdija Perger.
Naslednja turistična sezona se lahko zalomi ...
Reševanja problematike kadrov se je zato treba lotiti takoj. »Zaposleni v panogi, lastniki in država bi morali problematiko pomanjkanja kadrov reševati celostno, sistematično in načrtovano. Ob vključevanju vseh deležnikov. Tudi mlade je treba vključevati, jih motivirati in jim zagotoviti priložnost za karierni razvoj. Pomembno vlogo igrata delovno okolje in odnos delodajalcev do zaposlenih,« je še povedala Pergerjeva.
