Predsedniku komisije za preprečevanje korupcije Borisu Štefanecu se prihodnje leto izteče njegov šestletni mandat. Konec januarja je mednarodna organizacija Transparency International objavila novo lestvico indeksa zaznave korupcije, ki se nanaša na lansko leto in na kateri je Slovenija zasedla 36. mesto. V primerjavi z letom 2017 je Slovenija na tej lestvici padla za dve mesti, po ugotovitvah mednarodne organizacije pa Slovenija že vse od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na indeksu zaznave korupcije.
S Štefanecem smo zato želeli opraviti pogovor predvsem o stanju korupcije v državi, na kar je predsednik komisije sprva pristal. Zaradi neljube izkušnje, ko je Štefanec pred časom nastopil v oddaji ene izmed televizij, ki je bila bolj namenjena napadu nanj kot predstavitvi stanja v državi, so nas zaprosili, da vprašanja pošljemo vnaprej. Prav zaradi njegove neljube izkušnje s televizijskim nastopom smo na to izjemoma pristali in komisiji posredovali okvirna vprašanja, a to še vedno ni bilo dovolj. Želeli so imeti konkretna vprašanja in ta smo prav tako posredovali.
Po prejemu vprašanj bi nam v skladu z dogovorom morali poslati termin za intervju, vendar se je protikorupcijska komisija zavila v molk. Šele ob našem vnovičnem poizvedovanju so nam sporočili, da si je Štefanec premislil. Prek zadolženih za odnose z javnostjo je sporočil, da bi bil primernejši čas za pogovor nekje konec maja, ko bo protikorupcijska komisija pripravila letno poročilo.
Vprašanja, ki smo jih želeli postaviti Štefanecu in ki so ga očitno, po našem mnenju sicer neupravičeno, tako prestrašila, da si je premislil, objavljamo v celoti.
Vprašanja, ki smo jih poslali predsedniku protikorupcijske komisije:
Kako ocenjujete stanje glede korupcije v Sloveniji in primerjava z evropskimi državami?
Kakšni so glavni vzroki za padec Slovenije na lestvici indeksa korupcije za dve mesti? Kakšen je trend glede prijav suma korupcije na komisiji v zadnjih petih letih?
Koliko načelnih mnenj ste v tem času spisali in koliko jih je bilo ocenjenih kot korupcijsko tveganje?
Kakšni so najbolj pogosti očitki pri sumu korupcije?
Pri katerih funkcionarjih je zaznati največ sumov korupcije? (občinskih, državnih, uradnikih ...?)
Komisija naj bi imela težave pri razumevanju ročno napisanih poročil o premoženjskem stanju, predvsem občinskih funkcionarjev. Se te težave še vedno dogajajo? Gre pri ročnem vpisovanju podatkov po vaši oceni za nagajanje pri delu komisije in kako bi to lahko rešili?
Pri koliko občinskih funkcionarjih je komisija zaznala nesorazmerno povečanje premoženja? Ali ste glede tega podali kakšno prijavo na policijo in koliko?
Ali po vaši oceni preiskovalni organi kvalitetno opravljajo svoje delo? V javnosti so se pojavili številni očitki ob primeru makete za drugi tir, ko je policija hišne preiskave izvedla šele leto dni po izbruhu afere? Vaš komentar?
Kakšno je sicer vaše sodelovanje z organi pregona?
Bi bila po vaši oceni za uspešnejši pregon in odkrivanje korupcije potrebna sprememba zakonodaje in kakšne spremembe bi bile potrebne?
Podpirate zakonsko zaščito tako imenovanih žvižgačev, s čimer bi lahko k prijavi korupcije spodbudili več ljudi?
V javnosti so se v preteklosti pojavljali pomisleki o potrebi obstoja komisije. Je ta po vašem mnenju še vedno potrebna in zakaj?
Kaj štejete za največji uspeh komisije v času vašega vodenja?
Ste se že odločili, da se boste potegovali za nov mandat na čelu komisije?
