Opozorila o ohlajanju evropskega gospodarstva se vse bolj uresničujejo, obličje nove krize je vse bolj nad obzorjem. Napovedi o novi prihajajoči krizi so bile očitno še preveč optimistične, saj je upočasnitev gospodarske rasti že večja od pričakovanj. Industrijska proizvodnja v evrskem območju se je tako decembra na letni ravni znižala za 4,2 odstotka, kar je največ po letu 2009, ko je bila svetovna gospodarska kriza v polnem zamahu.
Znižanje gospodarske rasti
Nemška industrijska zbornica je občutno znižala napoved gospodarske rasti Nemčije za letošnje leto. Ta naj bi bila le 0,9-odstotna, s čimer je zbornica skoraj prepolovila predhodna pričakovanja, ko so napovedovali 1,7-odstotno rast.
Sosednja Italija, ki je za Nemčijo druga najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica, je že v zadnjem lanskem četrtletju zdrsnila v recesijo. Krčenje obsega bruto domačega proizvoda bi se po napovedih lahko nadaljevalo tudi v letošnjem prvem četrtletju, s čimer pa se povečuje tudi tveganje, da bo italijansko gospodarstvo stagniralo vse leto.
Prav dosti bolje ne kaže britanskemu gospodarstvu, ki je lani beležilo najpočasnejšo rast v šestih letih. V zadnjem trimesečju lanskega leta se je rast upočasnila na le 0,2 odstotka.
Evropska centralna banka je med preteklo gospodarsko in finančno krizo gospodarsko rast spodbujala tudi z nižanjem obrestnih mer, ki pa so še vedno ničelne ali celo negativne, zato na tem področju ni več nobenega manevrskega prostora.
Denar z neba
Tako je ponovno oživela ideja, ki se je v javnosti pojavljala že pred tremi, štirimi leti in nad katero bi bilo prav gotovo navdušeno vseh 512 milijonov državljanov članic Evropske unije. Gre za tako imenovani helikopterski denar, kar pomeni, da bi vsak državljan dobil določeno vsoto denarja, 1000 ali celo 2000 evrov, ki bi jih moral zapraviti, s čimer bi po oceni nekaterih prek povečane potrošnje lahko ponovno zagnali gospodarstvo.
Predsednik nemškega inštituta za gospodarske raziskave Marcel Fratzscher je pred dnevi na tviterju ocenil, da ne gre za popolnoma utopično idejo. »Helikopterski denar je izvedljiv in bolj verjeten, kot si marsikdo predstavlja,« je čivknil. A je ob tem ocenil, da do tega ukrepa ne more priti zelo hitro, temveč le v primeru, da bi ponovno prišlo do velike krize. Fratzscher sicer ostaja optimist glede okrevanja gospodarstev v evroobmočju.
Kritiki helikopterskega denarja sicer poudarjajo, da bi imel takšen pristop negativen vpliv na bilanco javnega sektorja oziroma centralne banke. Po oceni nekaterih bi zaradi podarjenega denarja državljanom preveč zadolžene članice evroobmočja lahko odstopile od nepriljubljenih fiskalnih in strukturnih reform.
