Izvoljenci ljudstva bodo v torek predvidoma več kot devet ur razpravljali, ali je predsednik vlade Marjan Šarec, ki položaj zaseda dobre štiri mesece, prav toliko časa je tudi v državni politiki, odgovoren za neuresničevanje odločbe ustavnega sodišča iz leta 2014.
Četrtič v zgodovini
SDS, NSi in povratnica v parlamentarne klopi SNS so še pred pretekom sto dni Šarčeve »vladavine«, ko opozicija naj ne bi napadala vlade z vsemi orožji, napovedale, da bodo vložile predlog za ustavno obtožbo proti premierju. Gre za zelo resen instrument opozicije, ki bo v torek uporabljen šele četrtič v zgodovini samostojne Slovenije.
Opozicijski SDS in SNS sta nato predlog vložili po tem, ko je državni zbor zavrnil spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki jih je predlagala SDS.
SDS je z novelo zakona sicer že večkrat poskušala uresničiti ustavno odločbo o financiranju šolstva iz leta 2014. Ustavno sodišče je takrat odločilo, da je ureditev, po kateri se javni programi v zasebnih osnovnih šolah financirajo 85-odstotno, neustavna, saj bi morala država uzakoniti stoodstotno financiranje. Neustavnost bi moral državni zbor odpraviti v enem letu.
Vlada Marjana Šarca je sicer zadnjemu predlogu novele zakona nasprotovala, ker je ta po njihovem mnenju le delno urejal problematiko financiranja zasebnih šol. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je ob tem napovedal uresničitev odločbe ustavnega sodišča do začetka prihodnjega šolskega leta.
SDS in NSi predsedniku vlade v predlogu ustavne obtožbe očitata nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva, nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja.
Velja omeniti, da iz poročila ustavnega sodišča za leto 2017 izhaja, da država še vedno ni začela spoštovati 12 njihovih odločb glede odprave neustavnosti. Najstarejša je stara že 20 let.
Brez potrebne podpore
Čeprav so vložitev predloga za ustavno obtožbo sprva napovedali tudi v NSi, sta ga na koncu vložili le SDS in SNS. V NSi so bili zadovoljni z zagotovilom ministra, da bo problematika rešena do jeseni.
Parlamentarna razprava o predlogu ustavne obtožbe bo tako namenjena le brezplačnemu medijskemu času in nabiranju oziroma zbijanju političnih točk, saj je obsojena na neuspeh. Šarca namreč podpirajo vse koalicijske stranke in Levica, ki imajo skupno 52 poslancev, za potrditev predloga pa je potrebna dvotretjinska večina, torej 60 poslancev.
Poslanci koalicije in Levice so bili zelo kritični do predloga, predlagateljem so očitali tudi zlorabo instituta ustavne obtožbe. V koaliciji zatrjujejo, da trdno stojijo za predsednikom vlade, medtem ko bo manjšinska vlada po njihovem prepričanju zaradi tega odslej še močnejša.
V Levici pa so ocenili, da gre za enega izmed poskusov »parlamentarne trde desnice«, da zagotovi dodatne proračunske vire financiranja za zasebne cerkvene šole, čemur nasprotujejo.
Koalicijska SAB ne bo glasna
Torkova razprava o predlogu ustavne obtožbe bo dolga, trajala bo devet ur in petnajst minut. Čas, ki ga imajo posamezne poslanske skupine na voljo za razpravo, je okvirno odvisen od števila poslancev in dogovora vodij poslanskih skupin na kolegiju predsednika državnega zbora. Predvideni čas je tako lahko tudi krajši od sorazmernega deleža, odvisno od interesa poslanske skupine.
V oči pade podatek, da si je Desus na kolegiju predsednika državnega zbora od 375 minut, kolikor jih bodo imele na voljo poslanske skupine, izboril 25 minut, medtem ko si je koalicijska SAB vzela le deset minut časa za »branjenje« predsednika vlade, najmanj od vseh poslanskih skupin. Tako Desus kot SAB imata v parlamentu po pet poslancev. Očitno predsednica SAB Alenka Bratušek ne bo tako zlahka pozabila zadeve Bandelli.
