Državni zbor je septembra 2017 sprejel zakon o kolektivnih tožbah, ki se je začel uporabljati konec lanskega aprila. Namen zakona je bil zagotoviti učinkovita sredstva kolektivnega sodnega varstva. V slovenski pravni red je tako vnesel možnost tako imenovane kolektivne opustitvene tožbe, ki je namenjena prenehanju nezakonitega ravnanja, in tako imenovano kolektivno odškodninsko tožbo, ko gre za primere množičnih oškodovanj. Prednost kolektivnih tožb predstavlja predvsem neenak položaj oškodovanca in odgovornega, saj gre po navadi za zahtevke, ki za posameznika niso tako veliki, da bi upravičili tveganje in stroške neuspešne tožbe.
Prva tožba po treh mesecih
Za ta korak so se, le po treh mesecih od začetka uporabe tega instituta, odločili v Sindikatu ministrstva za obrambo (SMO), ki tako orje ledino na tem področju. Vrhovno sodišče ima na svoji spletni strani objavljen register kolektivnih tožb, v katerem pa je za zdaj zabeležena le kolektivna odškodninska tožba, ki jo je SMO proti obrambnemu ministrstvu vložil julija lani.
Sindikat od države zahteva plačilo odškodnine, ker zaposlenim v vojski v zadnjih petih letih niso omogočili odmora med delovnim časom, in zaradi obračuna dodatkov za delo prek polnega delovnega časa za čas primopredaje.
Ljubljansko delovno in socialno sodišče je ob izteku lanskega leta sprejelo sklep o zavrženju tožbe, pri čemer je očitno sledilo argumentaciji ministrstva, da zadeva ni primerna za kolektivno obravnavo. Kolektivni postopek bi glede na obsežen dokazni postopek, ki bi se moral voditi za vsakega prijavljenega člana posebej, trajal nesorazmerno dlje kot individualni sodni postopki, ugotavlja sodišče. »Čeprav bi moralo sodišče reševati 250 individualnih tožbenih zahtevkov, bi bili takšni individualni prispevki rešeni hitreje kot v kolektivnem postopku, kjer bi moral en senat voditi obširen dokazni postopek za 250 članov,« v obrazložitvi sodbe pojasnjuje ljubljansko delovno sodišče.
Boj do konca
V sindikatu se z odločitvijo sodišča pričakovano ne strinjajo in se bodo pritožili na višje sodišče. »To, da se bomo na odločitev pritožili, pomeni, da se ne strinjamo z odločitvijo sodišča. Po naši oceni se tudi sodišče v tej zadevi lovi okoli vprašanja, kaj je lahko predmet kolektivne tožbe, saj gre za prvi tovrstni primer v Sloveniji,« je zavrženje tožbe komentiral predsednik SMO Darko Milenkovič. »Uporabili bomo vsa pravna sredstva. Če bo treba, tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, da s tem dobimo neko sodno prakso. V obrambnem resorju imamo veliko število tožb z različnih področij. Če bi nam uspelo, bi se verjetno za vse te kršitve poslužili kolektivnih tožb,« je dodal. To po njegovih besedah prinaša tudi hitrejše in cenejše postopke na sodiščih.
Koliko posameznikov je že pristopilo k tožbi, Milenkovič ni želel razkriti. To bo po njegovih besedah znano, če bo do postopka prišlo. Vse do prve obravnave tožbe na delovnem sodišču lahko namreč pristopijo k tožbi, je še pojasnil Milenkovič.
Iz tožbenega zahtevka je sicer razvidno, da naj bi obrambno ministrstvo po oceni sindikata kršilo določilo za odmor med delovnim časom 400 vojakom, še stotim pa naj bi obračunavalo dodatek za delo prek polnega delovnega časa za čas primopredaje.
