Na lanskih parlamentarnih volitvah v DZ je SLS podprlo dobrih 23.000 volivcev oziroma 2,6 odstotka.
Vrnitev Marjana Podobnika na vrh Slovenske ljudske stranke očitno že žanje sadove. SLS, ki je po volitvah v državni zbor leta 2014 izpadla iz parlamenta, zdaj pridobiva podporo volivcev. Po zadnji javnomnenjski anketi, ki jo je pripravila Ninamedia, se je namreč stranka povzpela na šesto mesto. To si deli s SMC, obe stranki sta v anketi dobili 3,1-odstotno podporo sodelujočih. S tem je SLS prehitela celo dve koalicijski stranki – Desus (2,9 odstotka) in Stranko Alenke Bratušek (2,5 odstotka).
Potem ko je predvolilno povezovanje med SLS in NSi padlo v vodo, kar sicer še ni uradno, je stranka podpisala dogovor o skupnem nastopu na evropskih volitvah z Novo ljudsko stranko (NLS) Franca Kanglerja. Na skupni kandidatni listi pa ne bo le dveh strank, temveč tri, saj je sta predsednika SLS in Zelenih Slovenije Marjan Podobnik in Andrej Čuš podpisala podpisala pismo o nameri za sodelovanje.
Usklajeno tudi na parlamentarne volitve
V prvem koraku je poudarek v sodelovanju za evropske volitve in hkrati tudi usklajenem sodelovanju v pripravah na prihodnje parlamentarne volitve,« nam je pojasnil Podobnik. Eno izmed področij, na katerem bosta stranki sodelovali, je prizadevanje za okrepitev ekološke pridelane hrane. »Da se gre v postopnost prehoda v smer bolj zelene rabe pesticidov in drugih snovi, ki se uporabljajo pri pridelavi hrane,« pojasnjuje Podobnik.
Obe stranki izpostavljata tudi pomen lesa kot strateške surovine, ki je po njihovi oceni najpomembnejša slovenska surovina. Tako bodo podpirali vse tiste oblike rabe lesa, ki lahko predstavljajo bolj ekološko usmerjene gradnje in manjše poseganje v okolje. Les je po besedah Podobnika premalo izkoriščena surovina za dolgoročno zagotavljanje stabilnih delovnih mest in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja.
Prvak SLS Marjan Podobnik: "S to listo želimo nagovarjati širši krog ljudi in preseči zgodovinske delitve na partizane in domobrance, na konservativce in liberalce ter novodobne delitve na leve in desne".
Po njegovih besedah bodo sicer Zeleni za skupno listo za evropske volitve prispevali najmanj enega kandidata, prav tako Nova ljudska stranka. Na naše vprašanje, ali bosta torej Čuš in Kangler kandidata, Podobnik odgovarja, da je ta odločitev v rokah omenjenih strank. »S to listo želimo nagovarjati širši krog ljudi in preseči zgodovinske delitve na partizane in domobrance, na konservativce in liberalce ter novodobne delitve na leve in desne,« zatrjuje Podobnik.
Pogovorov o skupnem sodelovanju na majskih volitvah v Evropskem parlamentu z včerajšnjim podpisom sporazuma z Zelenimi za SLS tako še ni konec, saj pogovori z nekaterimi drugimi strankami še vedno potekajo.
»V kratkem se bomo dobili s predstavniki Dobre države, a brez vsakršnih vnaprejšnjih pričakovanj. Za pogovore obstaja obojestranski interes,« je še razkril Podobnik.
SLS in NSi
Iz NSi še vedno ni prišla uradna zavrnitev sodelovanja z SLS na evropskih volitvah, neuradno je bila SLS o tem že obveščena, zato v SLS očitno še vedno niso zaprli svojih vrat. Dokončni odgovor v stranki pričakujejo do konca meseca, ko bodo zasedali organi SLS.
SLS že osem let brez poslanca
SLS, ki ima iz preteklosti že precej izkušenj s takšnim ali drugačnim povezovanjem z drugimi političnimi strankami, je bila v prvem desetletju slovenske samostojnosti pomembna politična sila, nato pa se je vedno bolj odmikala na periferijo političnega parketa.
Na prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji leta 1992 so imeli 10 poslancev, štiri leta kasneje so bili za takratno LDS celo druga najmočnejša stranka v državi. Pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami leta 2000 se je SLS združila s takratno stranko Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), s katero so na volitvah dobili devet poslanskih mest. »Ljubezen« ni trajala dolgo, saj se je že naslednje leto stranka preimenovala nazaj v SLS.
Leta 2004 so dobili še dva glasova manj, torej sedem, leta 2008 pa je SLS na parlamentarnih volitvah nastopila skupaj s Stranko mladih Slovenije, osvojili so pet mandatov. Na naslednje volitve leta 2011 so se ponovno podali sami in osvojili šest poslanskih mest, nato pa se stranka ni več prebila v parlament. Na lanskih volitvah v DZ je SLS podprlo dobrih 23.000 volivcev oziroma 2,6 odstotka.
"S to listo želimo nagovarjati širši krog ljudi in preseči zgodovinske delitve na partizane in domobrance, na konservativce in liberalce ter novodobne delitve na leve in desne. Prvak SLS Marjan Podobnik***
