Po t.i. mini davčni reformi iz leta 2017 in dodatnem zmanjšanju stroškov dela v začetku leta 2018 Slovenija čaka na celovito davčno reformo. A razpustitev vlade Mira Cerarja in dolgotrajno sestavljanje vlade Marjana Šarca so te načrte upočasnili. Naša država tako v leto 2019 stopa brez večjih sprememb na davčnem področju.
Na pozive iz gospodarstva o (pre)visokih stroških dela je vlada pred dvema letoma odgovorila s t.i. mini davčno reformo. Leta 2017 se je med drugim dohodninska lestvica preoblikovala tako, da so se razbremenile plače nad 1,64-kratnikom povprečne plače. Leto pozneje je vlada pripravila še dodatne predloge za zmanjšanje stroškov dela, med drugim davčno razbremenitev trinajstih plač in božičnic.
Priprave: delati bo treba dlje
Hkrati z njihovo uveljavitvijo v začetku leta 2018 se je finančno ministrstvo z OECD dogovorilo o pregledu širše politike obremenitve dela v Sloveniji s ciljem najti rešitve za davčno razbremenitev dela in s tem povečanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. OECD je svoje izsledke predstavila junija lani, ko je Sloveniji priporočila celovito davčno reformo, s katero bi se pripravila na staranje prebivalstva. Stroški za pokojninski sistem, zdravstveni sistem in dolgoročno oskrbo bodo namreč že v nekaj desetletjih zelo porasli, zato se je treba začeti pripravljati, da bodo ljudje delali dlje, so opozorili strokovnjaki pri OECD.
Tedanja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je po odstopu premierja Cerarja opravljala le še tekoče posle, se je s tem strinjala, a dejala, da bodo končne odločitve prepuščene prihodnji vladi. To smo dobili sredi septembra, ko je bilo vodenje finančnega resorja zaupano Andreju Bertonclju - finančnemu strokovnjaku, ki med svojimi prednostnimi nalogami na položaju finančnega ministra poleg nadaljevanja javnofinančne konsolidacije izpostavlja celovito davčno prestrukturiranje.
Na področju davkov se obeta "celovito in proračunsko nevtralno davčno prestrukturiranje", je septembra na zaslišanju za ministra v DZ dejal Bertoncelj. Pri tem je izpostavil sprejem davka na nepremičnine, ki ga je neuspešno poskušalo uvesti že nekaj preteklih vlad, ter preoblikovanje davka na motorna vozila v sklopu zelene reforme. "Najti moramo uravnoteženje oz. primerno rešitev tako za obdavčitev dela kot kapitala," je dejal.
Razburjenje že pred nastopom mandata
A vlada je javnost razburila že pred nastopom mandata, ko je v koalicijsko pogodbo zapisala vrsto ukrepov, ki jih je gospodarstvo prepoznalo kot škodljive za slovensko poslovno okolje. Če se bo osebne prihodke iz kapitala in rent vključilo v osnovo za odmero dohodnine, se bo obdavčitev podjetnikov občutno povečala in marsikdo bo razmislil o selitvi v tujino, so opozarjali.
Na nezadovoljstvo je naletel tudi predlog o določitvi spodnje meje davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga morajo plačati pravne osebe, pri petih odstotkih. Stroške dela, glede katerih se vlada sicer strinja, da jih je treba znižati, bi obremenil nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bi ga plačevali zaposleni iz svoje plače. Koalicija bi postopno dvignila tudi prispevne stopnje pokojninskega in invalidskega zavarovanja za delodajalce, nov davek pa bi pomenila tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njen prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Tako Bertoncelj kot premier Marjan Šarec sta poskušala jezne glasove pomiriti. Predlogi, ki so prišli v javnost, so bili le delovne verzije, za pripravo celovite davčne reforme pa vlada še ni imela časa, vsekakor pa se te ne bo lotevala čez noč in brez široke razprave, sta zatrjevala.
Vlada vidi prostor za izboljšave slovenskega davčnega sistema predvsem v obremenitvi dela, ki je v Sloveniji nad povprečjem članic OECD. Davčna reforma bo šla torej po Šarčevih besedah v smeri manjše obremenitve dela in nekoliko večje obremenitve kapitala. "Naredili bomo maksimalen napor, da bo davčno breme porazdeljeno čim bolj pravično," je jeseni zagotavljal poslancem.
Kdo vse je bogataš v Sloveniji
Če torej vlada razmišlja o takšni obdavčitvi nepremičnin, ki bo bolj obremenila lastnike več ter večjih nepremičnin, pa davčni strokovnjaki opozarjajo, da bi morali celovito davčno reformo izvesti že pred desetimi leti, vse dosedanje spremembe pa so bile le kozmetične in so se nanašale le na obdavčitev t.i. bogatašev. "A pri nas je bogataš vsak, ki ni v 17-odstotnem dohodninskem razredu," pikro dodaja partnerica v svetovalni družbi Deloitte Slovenija Andreja Škofič Klanjšček.
Anketa, ki so jo izvedli v Deloittu, je pokazala, da v gospodarstvu niso izrazito proti uvedbi novih tipov davkov, z uvedbo zdravstvenega centa za trošarine na alkohol, tobak in sladke pijače bi se denimo strinjalo skoraj 63 odstotkov vprašanih. Si pa želijo bolj pravično obdavčitev dela in kapitala, a če bi vlada uresničila vse ukrepe pri davkih, ki so zapisani v koalicijski sporazum, bi jih skoraj tretjina razmislila o selitvi v tujino. Ti rezultati so zaskrbljujoči, opozarjajo v Deloittu.
Odkar je jeseni nastopila mandat, se je vlada že soočila z nekaterimi poskusi znižanja davkov. SDS je decembra že drugič poskusila znižati stopnje po dohodninskih razredih in zvišati splošno olajšavo pri dohodnini, slednjo je poskusila zvišati tudi NSi. Prav tako ostaja nespremenjen davek na dodano vrednost, ki ga je sredi leta 2013 tedanja vlada pod vodstvom Alenke Bratušek zvišala na današnjih 22 oz. 9,5 odstotka. Ukrep je bil predviden le kot začasen, a je nato DZ leta 2015 na predlog Cerarjeve vlade sklenil, da višje stopnje DDV postanejo trajne.
