V preteklem tednu je minilo sto dni manjšinske vlade Marjana Šarca. V tem času je s svojimi dejanji in razmišljanji marsikoga presenetil. Uspel si je ustvariti podobo odločnega moža, tudi po zaslugi nekaterih ostrih kadrovskih rezov. Pregled tistih, ki so morali zaradi Šarca in njegove vlade zapustiti svoj položaj, lahko začnemo pri aferi, ki je še nedolgo tega burila slovensko javnost. Zaradi kopice nespametnih potez je »odletel« Marko Bandelli, minister za kohezijo. Uradno je sicer odstopil, a ultimat, ki ga je prejel s strani predsednika vlade, je bil jasen: odstopi ali pa boš odstopljen. Bandelli je član Stranke Alenke Bratušek (SAB).
Nenavadna poteza
Po odmevnosti zagotovo ne zaostaja menjava nekdanje ministrice za finance in državne sekretarke v vladi Marjana Šarca Mateje Vraničar Erman. Ta je sicer veljala za strokovnjakinjo, ki je sodelovala pri pripravi skorajda vseh pomembnejših finančnih ukrepov v zadnjih desetih letih, a kljub temu je storila nerazumljivo napako. Ne da bi o tem obvestila resornega ministra in predsednika vlade je sklicala tiskovno konferenco in hitela predstavljati novo ureditev na področju obdavčitve nepremičnin, ki poleg vsega ni bila niti še koalicijsko usklajena. Kaj jo je k temu vodilo, ostaja skrivnost.
Hidravlično lomljenje na Arsu
S svojega položaja se je moral posloviti tudi direktor Agencije RS za okolje (Arso) Joško Knez. Odnesle so ga ugotovitve izrednega nadzora, ki ga je zahteval minister za okolje Jure Leben. Minister se je namreč odločil podrobneje proučiti dva postopka, ki ju je agencija vodila v povezavi z načrtovanim črpanjem plina na območju Petišovcev. Ob tem je dejal, da se je želel prepričati, ali oba postopka potekata zakonito, strokovno in nepristransko. Nadzor je pokazal več nepravilnosti, Knez pa je na koncu odstopil sam.
Dolg nadzor, hitra menjava
Kar dolgo se je očitno kuhalo nezadovoljstvo z delom na šolskem inšpektoratu. Dve večji aferi v zadnjem letu pa sta očitno zadeve pripeljali do vrelišča in minister za šolstvo Jernej Pikalo je predlagal razrešitev glavnega inšpektorja inšpektorata za šolstvo in šport Tomaža Rozmana. Pred nekaj meseci je slovensko javnost šokiral posnetek iz enega od zasebnih vrtcev, v katerem je odgovorna oseba malčke na silo hranila ter jih med spanjem povezovala in pokrivala z vzmetnicami. Številne nepravilnosti v vrtcu, ki je bil sicer deležen inšpekcijskih nadzorov, a brez ukrepov, so vrgle slabo luč na inšpektorat. Ko so v javnost prišle še podrobnosti nadzora, ki ga je inšpektorat več mesecev izvajal nad delom ravnatelja Dušana Merca, ker je ta poskušal zaščititi učenki, žrtvi spolnega nadlegovanja, je bilo dovolj. Rozmana so zamenjali praktično čez noč.
Vojska in policija
Precej kratka je bila kariera general majorja Alana Gederja na čelu Generalštaba Slovenske vojske. Potem ko so naše oborožene sile zaradi slabe pripravljenosti in opremljenosti postale celo tarča posmeha in si večkrat prislužile negativno oceno, je še prejšnja vlada zamenjala Andreja Ostermana in za prvega vojaškega operativca imenovala Gederja. A le dobrega pol leta kasneje se je moral posloviti, Slovenija pa je dobila prvo načelnico Generalštaba Slovenske vojske Alenko Erman. Marjan Šarec je brez velikega obotavljanja zamenjal tudi vrh slovenske policije.
Neuradno se je moral generalni direktor policije Simon Velički posloviti, ker si je novi minister za notranje zadeve na vrhu želel svež obraz, s katerim bo lažje izpeljal načrtovane spremembe v ustroju in delovanju policije. Tako kot vodstvo vojske je šel tudi vrh policije v ženske roke, saj bo može v modrem vodila Tatjana Bobnar, ki je bila prej namestnica generalnega direktorja. Velički je bil na položaju le dober mesec dni. Že pred njim se je moral posloviti prvi mož kriminalistov Branko Japelj, vedno glasnejše so tudi govorice, da naj bi prišlo do menjave na vrhu Nacionalnega preiskovalnega urada, ki ga trenutno še vodi Darko Majhenič.
SOVA
Ena prvih kadrovskih menjav, ki jih je izvedla nova vlada, je bila na vrhu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Zoran Klemenčič, ki je agencijo vodil štiri leta, se je moral posloviti. Ob njegovem odhodu je glede na znane informacije agencija v precej slabem stanju, le malokdo je vedel, da so zaposleni na Sovi kar devet mesecev stavkali, eden izmed glavnih vzrokov za stavko pa naj bi bil prav bivši prvi mož Klemenčič. Nadomestil ga je Rajko Kozmelj, ki je bil pred tem zaposlen na inštitutu za demokratični nadzor nad oboroženimi silami. Z njegovim prihodom se je prekinila tudi stavka.
DUTB
Da se Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) drži ime slaba banka, so zagotovo krivi tudi vedno novi sporni posli, ki vsake toliko časa priplavajo na plan. Zadnje vodstvo je precej po domače prodajalo zemljišča v okolici Logatca. Zaradi tega je bila izvedena notranja revizija poslovanja DUTB, ki je pokazala, da so bili pri prodaji zemljišča, na katerem tovarno gradi švicarski Lonstroff, storjeni nepravilnosti in nespoštovanje internih aktov. Zaradi tega je vlada odpoklicala predsednika upravnega odbora Miha Juharta, kasneje pa je odstopil še glavni izvršni direktor, Madžar Imre Balogh.