Kot ljubiteljica glasbe od malega je že v otroških letih igrala klavir in sama napisala kakšno skladbico, pozneje pa se je odločila za izobraževanje na glasbeni gimnaziji, kjer se je posvetila glasbeni teoriji. »Čeprav so me zanimali tudi jeziki in arhitektura, sem šla študirat kompozicijo na Akademiji za glasbo, ker si nisem znala predstavljati življenja brez glasbe,« pripoveduje Nina, ki je šele po študiju v Ljubljani in prvi večji nagradi dojela, da bi to lahko pravzaprav bil njen poklic. Danes je svobodna umetnica – skladateljica že deset let. »Kot vsak poklic ima tudi ta dobre in slabe plati. Za uspehe je treba biti priden, delaven, dober v komunikaciji, se držati rokov in preostalih obveznosti, nekaj pa je tudi sreče. Prinaša svobodo, a lahko rečem, da zahteva reden delavnik kot vsak drug poklic. Finančno pa se da preživeti le z naročili iz tujine.«
Sama ima srečo, da so njene skladbe izvedene po vsem svetu – včasih, ko je bilo teh izvedb manj, je lahko obiskala vsako krstno izvedbo skladbe in tudi ponovitve, danes pa informacijam, kje vse se njeno delo predvaja, komaj sledi. »Vseeno načelno še vedno velja, da sem prisotna na vajah pred prvo izvedbo in na krstni izvedbi sami. Drugače pa je moj dan bolj preprost, delam doma, moj urnik se spreminja glede na intenzivnost dela. Potovanja so del mojega poklica, vendar tega vseeno ni veliko,« sklene.
