Iz leta v leto je več takih, ki se šolajo na domu, letos ima tak pouk že 332 učencev, od tega kar 83 prvošolcev. Med drugim imajo ti otroci zanimiv privilegij: opravljajo preverjanja le iz nekaterih predmetov, ki so sicer v osnovni šoli obvezni.
Pogoji za izobraževanje na domu so določeni v Zakonu o osnovni šoli. Gre za pravico staršev, ki morajo šolo o nameravanem izobraževanju na domu pisno obvestiti najkasneje do začetka šolskega leta. Učenec, ki iz objektivnih razlogov med šolskim letom prekine izobraževanje na domu, ima pravico, da se vključi k pouku in obiskuje šolo. »Osnovna šola po veljavni zakonodaji učencu ne more zavrniti pravice do izobraževanja na domu. Pravico pa zakon omejuje v primeru, ko učenec preverjanja znanja ob koncu šolskega leta ne opravi uspešno. Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, iz katerih uveljavljajo to pravico, a morajo šolo o tej obliki izobraževanja obvestiti za vsako šolsko leto posebej. Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja program javne šole. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan,« so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Učenec, ki iz objektivnih razlogov med šolskim letom prekine izobraževanje na domu, ima pravico, da se vključi k pouku in obiskuje šolo. Razlogov ni treba navajati Zakon ne zahteva, da bi morali starši utemeljiti razloge, iz katerih uveljavljajo to pravico, morajo pa šolo o tej obliki izobraževanja obvestiti za vsako šolsko leto posebej.
Če učenec ne opravi izpita, se mora vpisati v šolo
Ocenjevanje znanja za šolajoče se na domu poteka v dveh rokih, prvi je maja in junija ter drugi v desetih delovnih dneh pred začetkom novega šolskega leta. Šola starše sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe ocenjevanja znanja učenca.
Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če tudi takrat preverjanja ne konča uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni šoli. Glede napredovanja v naslednji razred veljajo enaka pravila kot za preostale učence. Če učenec 9. razreda ponovnega preverjanja ne opravi uspešno, lahko razred ponavlja ali opravlja popravni izpit.
Učenci, ki so šolajo doma, opravljajo izpite le iz nekaterih predmetov
Merilo, s katerim ugotavljajo doseženi standard, je preverjanje znanja. To preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan. Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija. A, zanimivo, šolajoči se na domu ne opravljajo preverjanj iz vseh predmetov, pri katerih se preverja znanje v šolah. Od 1. do 3. razreda se pri šolajočih se na domu preverja le znanje iz dveh predmetov: slovenščine in matematike. Od 4. do 6. razreda se preverja znanje iz treh predmetov: slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. Od 7. do 9. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. V srednjem šolstvu izobraževanja na domu ni.
Zakaj se starši odločajo za šolanje na domu
Statistika kaže izjemno povečanje števila osnovnošolcev, ki se šolajo na domu. Leta 2004/2005 je to možnost izkoristil le en prvošolec in trije učenci četrtega razreda. V šolskem letu 2012/2013 je bilo že 123 takih primerov, nato je število vsako leto naraščalo in letos doseglo rekordnih 332 učencev. Največ je prvošolcev, 89, sledijo učenci drugega (66) in tretjega razreda (54).
Podatki za zadnja leta kažejo, da se na domu izobražuje največ učencev prve triade, najmanj pa zadnjih dveh razredov, torej 8. in 9. V tem šolskem letu je le sedem devetošolcev, ki se izobražujejo na domu.
Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta.
Po mnenju staršev, ki se odločijo za šolanje otroka na domu, to nanj vpliva koristno in blagodejno. Izpostavljajo individualni pristop, poznavanje otroka in njegovih zmožnosti, zbujanje motivacije v otroku, spontano učenje, prilagodljiv urnik, omejitev negativnih vplivov družbe, krepitev družinskih vezi ... Seveda pa so starši, ki se za to odločijo, postavljeni pred številne izzive. V učenje svojega otroka morajo vložiti ogromno časa in truda ter oceniti, ali imajo dovolj znanja, predvsem v višjih razredih.
Zločin nad otrokom?
Ravnateljica največje ptujske šole, OŠ Ljudski vrt, Tatjana Vaupotič Zemljič pravi, da v zadnjih letih primera, da bi se učenec vpisal pri njih, potem pa se šolal na domu, niso imeli. Ideja je bila, a se kasneje starši za to niso odločili. Osebno meni, da takšno izobraževanje ni ne enakopravno ne enakovredno rednemu učnemu procesu. Izpostavlja pomen socializacije otrok in prilagajanja skupini. »Doma lahko ustvariš malega genija, ki pa bo na drugi strani po čustveni plati močno prikrajšan,« meni.
Prepričana je, da je prednost šole v tem, da se otroci navadijo dela v skupini in spoštovanja pravil šolskega reda ter obdelajo številna učna področja. »Izobraževanje doma ni enakovredna izobrazba. Dejstvo je, da v šoli otrok pri vseh predmetih razvija sposobnosti, tudi pri glasbi, likovnem pouku, spoznavanju okolja, predmetih, ki niso obvezni in se pri izobraževanju na domu ne preverjajo ... Razumem sicer primere, ko zaradi dela v tujini nekdo mora začasno otroka šolati na domu, ker ne želi ali ga finančno ne zmore vpisati v mednarodno šolo. Da pa se za to odločiš, ker nobena šola ni dovolj dobra, je zločin nad otrokom. S tem si otroku vzel otroštvo, saj ni v skupini in ne pridobiva potrebnih veščin za normalno življenje,« meni ravnateljica.
