Poslanci SDS in SNS SO se za ta korak odločili po tistem, ko je DZ v četrtek zavrnil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero so v SDS poskušali uresničiti odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnega šolstva. Kljub napovedi se predlogu ustavne obtožbe niso pridružili v NSi.
V tej stranki so svojo odločitev na družbenem omrežju Twitter utemeljili z besedami, da "potem ko je minister Jernej Pikalo napovedal uresničitev odločbe ustavnega sodišča do začetka prihodnjega šolskega leta, v DZ ni potrebnih 46 glasov za izglasovanje ustavne obtožbe, ki je močno orodje opozicije". "Če želimo, da tako ostane, jo je smiselno vlagati, če je zanjo dovolj podpore," so dodali.
Leta 1998 je SDS, sicer neuspešno, v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premierja Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995. V začetku leta 2010 so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker da je kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu. Tudi ta predlog so poslanci zavrnili. Leta 2014 pa je SDS napovedala ustavno obtožbo takratne premierke Alenke Bratušek, v kolikor ta ne bi odstopila v postavljenem nekajdnevnem roku. Očitali so ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev. Do sprožitve postopka ustavne obtožbe pa ni prišlo, saj je Bratuškova nekaj tednov kasneje tudi odstopila. Predlog ustavne obtožbe je januarja letos prestal tudi tedanji premier Miro Cerar. Tudi ta predlog so vložili poslanci SDS, Cerar pa se je moral zagovarjati zaradi njihovih očitkov o zlorabi položaja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija.
Kršenje ustave
V predlogu ustavne obtožbe sicer predlagatelji Šarcu očitajo, da kot predsednik vlade, ki je pristojen za njeno vodenje in usmerjanje, še vedno vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo obvezni javnoveljavni program osnovnošolskega izobraževanja na zasebnih osnovnih šolah. S tem ustvarja neenakost ter krši ustavo, so prepričani v SDS in SNS.
Šarec bi moral po njihovem mnenju ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča, zato mu očitajo opustitev dolžnega ravnanja. Ker pa še vedno dopušča vztrajanje pri neenakosti pred zakonom, diskriminacijo, kršitev načel pravne države in delitve oblasti, je "podana odgovornost pri izvrševanju funkcije, ki ima za posledico poleg povzročitve nepopravljive škode tudi izgubljeno zaupanje v institucije pravne in socialne države", so zapisali v predlogu. S tem je po njihovem mnenju storil tudi kaznivo dejanje nevestnega dela v službi.
Predsedniku vlade tako očitajo kršitev več členov ustave in zakona o vladi. Zato naj bi državni zbor po njihovem predlogu ustavnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da je Šarec kršil številne ustavne določbe. Ustavnemu sodišču bi tudi predlagali, naj odloči, da predsedniku vlade preneha funkcija.
Četrti tovrstni poskus
Predlog ustavne obtožbe je četrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade oz. države pred ustavnim sodiščem. Da bi obtožba prišla do presoje ustavnih sodnikov, je tudi tokrat malo verjetno, saj bi moralo takšen sklep podpreti vsaj 46 poslancev.
Ustava določa, da lahko DZ predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij.
Poslovnik DZ pa pravi, da lahko najmanj deset poslancev predlaga državnemu zboru, da obtoži predsednika vlade pred ustavnim sodiščem. DZ o predlogu obtožbe odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.
Če je sklep o obtožbi sprejet, ga v skladu z zakonom o ustavnem sodišču predsednik DZ pošlje predsedniku ustavnega sodišča. Sklep mora vsebovati opis zatrjevane kršitve ustave oziroma hujše kršitve zakona in predlog dokazov o tej kršitvi. Predsednik vlade lahko na obtožbo odgovori.
Ustavno sodišče nato opravi javno obravnavo. Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko odloči, da obtoženi začasno, do končne odločitve ne sme opravljati svoje funkcije. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega.
V primeru, da ustavno sodišče ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku vlade preneha funkcija. Tudi odločitev o utemeljenosti obtožbe in odločitev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov.
DZ lahko ustavno obtožbo sprejme tudi zoper ministra ali predsednika republike, je pa v primeru slednjega potreben predlog, ki je podprt s podpisi najmanj 30 poslancev.
V samostojni Sloveniji so bili doslej aktualni trije predlogi ustavne obtožbe, a noben ni prišel do presoje ustavnih sodnikov. Pobudnik vseh je bila stranka SDS.
