Prebivalcem Bukovcev iz občine Markovci vse bolj popuščajo živci zaradi neznosnega smradu, ki ga sredi strnjenega naselja povzroča prašičji hlev. Investitor pravi, da pretiravajo.
Reuters
Domačinom ne gre v glavo, zakaj bi nekdo v strnjenem delu naselja postavil hlev za več kot 500 svinj (fotografija je simbolična).
Monika Horvat
Branko Horvat, ki je od hleva oddaljen le nekaj metrov, pravi, da je smrad zelo moteč ter jim povzroča številne težave.
Bližnji sosedje hleva, v katerem domačin že dobre tri mesece redi prašiče, so obupani. Kot so povedali, se je z dnem, ko je v novozgrajeni hlev vselili pujse, spremenilo njihovo življenje.
»Ob enih so vselili pujse, že zjutraj je začelo smrdeti. A zdaj je smrad vse bolj neznosen, saj ne smrdi le po svinjah, ampak tudi po njihovih iztrebkih,« pripoveduje Branko Horvat, ki je od hleva s 750 glavami živine oddaljen le nekaj metrov. Kot pravi, se s smradom spomadajo že tri mesece, in to skorajda vsakodnevno, še posebej kadar pihajo severovzhodni vetrovi. Ne morejo se zadrževati na dvorišču, niti zračiti bivalnih prostorov z odpiranjem oken, kaj šele sušiti perilo na prostem.Da je smrad zelo moteč ter jim povzroča številne težave, močno vpliva na njihovo počutje in zdravstveno stanje, poudarja tudi njegova hči Branka, ki si je hišo pred nekaj leti postavila na domačem dvorišču. »Če pozabiš odprto okno, je tako, kot da bi stopil v svinjak. Te dni, ko je otrok zbolel za virozo, zaradi smradu, ki se širi iz hleva, ne morem prezračiti hiše. Si predstavljate? Vsi bomo zboleli,« je obupana Branka in nadaljuje, da je zaradi smradu razvrednoteno tudi okolje in njihove nepremičnine.
Zbrali več kot 100 protestnih podpisov
Njihove skrbi so se pojavile pred dobrim letom, ko je investitor na omenjenem zemljišču zapičil prvo lopato. O gradnji hleva niso bili obveščeni. Rečeno jim je celo bilo, da tod ne bodo gradili hleva, temveč stanovanjsko hišo. Razočaranim domačinom ne gre v glavo, da v 21. stoletju v strnjenem delu naselja nekdo postavi velik hlev za več kot 500 svinj. Preseneča pa jih tudi dejstvo, da investitor za gradnjo tako velikega hleva ni potreboval nobenega soglasja sosedov.Takoj ko se je začela gradnja, so jo želeli ustaviti oziroma so zahtevali, da se hlev zgradi zunaj naselja. V kratkem času so zbrali več kot 100 protestnih podpisov ter peticijo naslovili na inšpektorate, ministrstva, državni zbor ter celo na varuhinjo človekovih pravic. A so od vseh dobili odgovore, da za to niso pristojni oziroma da so bili v dotičnem primeru za izdajo gradbenega dovoljenja za hlev izpolnjeni vsi zakonski pogoji.
Monika Horvat
Investitorji, Hameršakovi, se s prašičerejo ukvarjajo že več kot dve desetletji.
Hameršakovi očitke zavračajo
Z očitki smo soočili investitorje, Hameršakove, ki se s prašičerejo ukvarjajo že več kot dve desetletji. Kot nam je povedal Marjan Hameršak, so pridobili vso potrebno dokumentacijo za gradnjo novega hleva. »Hlev smo zgradili v skladu s pridobljenimi dovoljenji in predpisi. To so potrdili tudi inšpektorji, ki so nas že takoj, ko smo začeli gradnjo, obiskali. Zakaj bi jaz bil krivec, ko pa so dovoljenje za tak objekt izdale pristojne službe?! Verjamem, da so sosedi užaljeni, ker nismo prišli po njihova soglasja, a podpisov v skladu z zakonodajo nismo potrebovali,« razlaga Hameršak.
Na očitke vaščanov glede neznosnega smradu pa odgovarja, da pretiravajo: »Da bi preprečili smrad, smo zgradili hlev z najsodobnejšo tehnologijo. Verjamem, da včasih – kadar je nizek pritisk – zasmrdi, pa še to le za kako uro, a niti približno ni tako hudo. Da je zdravju škodljivo in ne vem kaj vse še, to pa je pretirano. Živimo na deželi. Včasih so vsi imeli svinje, z vsakega dvorišča je tekla gnojnica, pa ni nikomur smrdelo. Ko smo na tem mestu imeli stari hlev, ki je bil precej slabše narejen in smo v njem redili 130 prašičev, se tudi ni nihče pritoževal. Vsi bi radi jedli domače, kje pa naj bodo ti hlevi?!« Ob koncu je še dejal, bodo v novem hlevu v skladu z novo strategijo dobrega počutja živali zmanjšali število glav za petino.
Monika Horvat
