Sodeč po transparentih so se zbrali tako nasprotniki dogovora ZN o migracijah, ki so ga danes podprli v maroškem Marakešu, kot tudi protestniki po vzoru rumenih jopičev v Franciji.
Eden od protestnikov, ki se je predstavil kot član Odbora za demokracijo in enake možnosti, je pojasnil, da se borijo za to, "da bi imeli vsaj približno enake možnosti na volitvah, da je slišan glas malega človeka. Smo v solidarnosti tudi s protestniki po Evropi, ki imajo podobne težave - njihov glas v uradnih inštitucijah ni slišan". "Tudi v Franciji niso samo protesti proti dvigu davkov zoper gorivo, ampak je kopica vzrokov, zakaj je temu tako. Fronta za narodno suverenost in osvoboditev družbe pa zajema vse politične barve in stranke," je pojasnil.
Zatrdil je tudi, da ne ustavljajo prometa. "Vem pa, da so bili pozivi, naj se izvede spontani protest na malce drugačen način in ne le z izjavami. Protestiramo že dlje časa, pa nimamo pravega sogovornika pri nobeni inštituciji," je pojasnil. Kot je ocenil, se je na protestu, ki da ga je organiziralo gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije, zbralo okoli 300 ljudi.
Med protestniki pred državnim zborom, ki nasprotujejo podpisu dogovora ZN o migracijah, je tudi Vili Kovačič. Kot je povedal, protestirajo zaradi dogovora, a tudi zaradi drugih problemov, med katerimi je izpostavil demokracije in volitve. "Štiri predsednike sem v pismu pozval, naj resno vzamejo odločitev ustavnega sodišča, ki je določilo, da je treba narediti sanacijo demokratičnih standardov, zakonov o demokraciji in volitvah. Dalo je rok eno leto, a od takrat se še nihče v parlamenti ni dotaknil te teme. Rok bo potekel 15. januarja," je dejal.
"Najprej moramo vzpostaviti nazaj nacionalno suverenost te države in nato preko nje osvajati ta liberalizacijski element te družbe, da ljudje postanejo svobodni, da lahko odločajo o pomembnih vprašanjih z lastno voljo. Zdaj temu ni tako, volja ljudi se prezira, referendumska določila se prezirajo, 99 odstotkov ljudi je preziranih," je izpostavil član Odbora za demokracijo Gašper Ferjan. "Naše zahteve so, da se uredi referendumsko in volilno zakonodajo. Predsednika države Boruta Pahorja sem opozoril, da če se sama država ne bo reorganizirala, bodo nastale alternativne inštitucije," je dodal.
