Že pred več tisoč leti so stari Egipčani v zimzelenih rastlinah videli simbol večnega življenja, danes je postavljanje prazničnega drevesa ob zimskem solsticiju (božiču, če vam je ljubše) ovito v trdovratne plasti krščanske tradicije.
Evidence vseh pri nas prodanih božičnih dreves sicer nimamo, vemo pa, koliko so jih posekali v Sloveniji, so pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS): »Obstaja samo evidenca izdanih plomb, ki jih lastnikom gozdov izda ZGS za namen označitve gozdnih okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, med prevozom in prodajo.«
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so opozorili, da nalepk ne potrebujejo okrasna drevesa iz uvoza, drevesa v loncih in drevesa tistih drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domače: »To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno.« Letošnje plombe oziroma nalepke so rdeče barve in nosijo letnico 2018. Breznikar je povedal, da povpraševanje po plombah za okrasna drevesa v zadnjih letih niha, gledano na daljše obdobje pa se zmanjšuje: »Zadnja leta smo izdali okoli 27.000 plomb letno, z izjemo v lanskem letu, ko je bilo izdanih 21.200 plomb. Samo v mariborski območni enoti ZGS je bilo v letu 2015 izdanih približno 2130 plomb, predlani 1650 in lani 1370 plomb.«
Slovenci torej kupimo vse manj posekanih slovenskih dreves, a bi iz tega težko sklepali, da tradicija krašenja božičnih dreves zamira. Število posekanih dreves se najbrž zmanjšuje tudi na račun (praviloma cenejših) dreves iz uvoza, plastičnih oziroma alternativnih dreves in dreves v loncih.
Večjih plantaž božičnih dreves pri nas ni
Od kod je torej naše s plombo označeno praznično drevo? Na MKGP so pojasnili, da se smrečice za okras pridobivajo na zaraščajočih se kmetijskih površinah, na površinah pod daljnovodi, na cestnih brežinah ter v namenskih nasadih na kmetijskih površinah: »V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. K temu je veliko prispeval tudi nedavni vetrolom, ki je ponovno poškodoval gozdove v večjem delu Slovenije.« Gozdarji bodo v naslednjih letih usmerjali razvoj teh mladih gozdov k bolj naravni drevesni sestavi, kar bo zagotovilo razvoj stabilnejšega, na poškodbe in škodljivce odpornejšega gozda.
Večjih plantaž za pridelavo okrasnih novoletnih drevesc v naši državi nimamo, so razkrili na ZGS: »S pridelavo manjših količin se ukvarjajo na primer drevesnice okrasnih rastlin ter posamezniki v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji.« Koliko božičnih dreves Slovenci uvozimo, ni znano, gre pa navadno za uvoz iz drugih držav članic Evropske unije.
Idealna ekološka rešitev: domače drevo v loncu
Od 50 do 300 evrov se gibljejo cene umetnih smrečic, ki pa jih lahko uporabljate več let.
Franci Kovačec iz Vrtnarstva Kovačec v Žamencih, kjer vsako leto ob božiču prodajo približno 300 božičnih smrek in jelk, vzgojenih v lastnih nasadih, je razkril, da se kupci v zadnjih letih raje odločajo za posajena drevesa: »Po uporabi jih namreč lahko posadijo zunaj, da rastejo naprej. Druga možnost je, da po praznikih drevo presadimo v veliko večji lonec.« Razložil je, da ni vseeno, kakšno drevo v loncu kupimo: »Najbolje je, da je drevo vzgojeno v nasadu, na vsaki dve do tri leta presajeno in kak mesec pred božičem dano v lonec. Le takšno drevo bo po praznikih rastlo naprej. Če pa je drevo v loncu že vzgojeno, lahko nastanejo velike težave: v loncu je premalo prostora in premalo zemlje, da bi drevo lahko lepo zrastlo. Rastlo sicer bo, ampak bo grdo in brez barve.« Nekateri želijo isto drevo (v istem loncu) uporabiti več let zapored, a se takšen načrt navadno izjalovi, so opozorili na ZGS.
