V naslednjih dneh bodo temperature zjutraj padle globoko v minus. Vsaj do sredine prihodnjega tedna bodo jutra po večjem delu države po napovedih vremenoslovcev na Agenciji za okolje (Arso) zelo hladna, v Ljubljani in še nekaterih krajih se bo tako denimo temperatura zjutraj spustila tudi do -6 stopinj Celzija, v Kopru se bo v četrtek in petek temperatura spustila do nič stopinj Celzija in se tam tudi obdržala.
V naših gorah je nad nadmorsko višino okoli 1200 metrov zapadlo od 5 do 15 centimetrov snega, ki se bo predvidoma obdržal do konca tedna, so na twitterju zapisali na Arsu. Po koncu tedna, v katerem padavin ni primanjkovalo, se meja sneženja sicer spušča, padavine pa slabijo. Jutri bo na Primorskem delno jasno s šibko do zmerno burjo, drugod bo pretežno oblačno in večinoma suho. Jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne pa od 3 do 6, na Primorskem do 12 °C.
Kako je v visokogorju?
Ob koncu tedna je v gorah snežilo. Meja sneženja je bila sprva nad okoli 1600 do 1900 metrov, a se je postopno spustila do nadmorske višine okoli 800 metrov. V gorah je nad okoli 1300 metri zapadlo od 5 do dobrih 40 centimetrov snega, razmere povzema STA. Največ novega snega je v Julijskih Alpah nad nadmorsko višino okoli 1900 metrov, drugod pa manj. Manj snega je tudi v vzhodnem delu naših gora, kjer je bilo tudi manj padavin. V visokogorju je snežilo na staro podlago, ki pa ni bila strnjena. Med sneženjem je pihal veter južnih smeri in prenašal sneg v zamete.
Danes piha severnik, ki bo delal nove zamete na južnih straneh grebenov in sedel. Snežna odeja je mehka in rahla, nad okoli 1200 metri je sneg suh. Debelina snežne odeje je precej neizenačena, delno zaradi različne količine padavin, delno pa zaradi vetra. Precej je napihanega snega, vetru izpostavljene lege so ponekod spihane do kopne podlage.
Do danes zjutraj 40 centimetrov snega
Čeprav vreme v krajih, kjer živimo, ne daje vtisa zime, pa je v gorah vendarle snežilo, opozarjajo na Arsu. V soboto je bila meja sneženja še razmeroma visoko, približno med 1600 in 1800 m, v nedeljo pa se je postopno spustila do 1300 m in do ponedeljka zjutraj je občasno snežilo na okoli 900 m nad morjem, a se je ob sočasnem slabljenju padavin meja sneženja spet nekoliko dvignila.
Po nižinah tudi nekaj snega
Portal Neurje.si poroča, da se meja sneženja giblje med 800 in 1000 m nadmorske višine, proti jutru pa se bo spustila pod 500 m nadmorske višine, najnižje na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju. Jutri bo oblačno, le na jugozahodu Slovenije se bo čez dan oblačnost občasno trgala. V vzhodni Sloveniji so še možne občasne rahle padavine, po nižinah deloma kot sneg, deloma kot dež. Čez dan se bodo prehodno okrepili vetrovi severnih smeri, na Primorskem pa bo zapihala zmerna burja. V noči na sredo se bo oblačnost trgala, veter pa bo oslabel. Temperature bodo večinoma padle pod ledišče.
Največ snega je, po pričakovanju, zapadlo v visokogorju Julijskih Alp, do danes zjutraj okoli 40 cm. Seveda je bilo tam največ padavin, pa tudi povprečna nadmorska višina je pač tam največja. Drugod je novega snega od 5 do okoli 20 cm, odvisno od nadmorske višine in geografske lege – najmanj padavin je bilo na Pohorju in v vzhodnih Karavankah. V visokogorju so torej razmere zimske, pa čeprav snežna odeja ni debela. Zaradi vetrovnega vremena je tam veliko zametov, ki trenutno predstavljajo edino nevarnost.
V začetku zime, ko se snežna odeja po gorah šele formira, so seveda lavinske razmere ob novem sneženju odvisne predvsem od tega, ali je na tleh že stara snežna odeja. Če sneži na kopno podlago, se lahko ob večji količini novega snega (vsaj 20 cm) poveča možnost plazenja le na strmih pobočjih, ki so porasla s travo, še posebno, če le-ta ni košena. Zato lahko v takih primerih pride celo do spontanega plazenja v sredogorju in gričevju, kjer so taki strmi travniki pogosti (Haloze, Pohorje, Zasavje, Koroška, Dolenjska in še kje). V Sloveniji smo že imeli smrtne žrtve zaradi takih plazov (Haloze, Laško). V Laškem, na primer, je otroka zasulo v sadovnjaku za domačo hišo, opozarjajo na Arsu, kjer dodajajo, da je nevarnost večja, če je novega snega veliko. "#Zato v primeru obilnega sneženja ne podcenjujte strmih, travnatih bregov kljub nizki nadmorski višini in morda lažnemu občutku varnosti, češ, saj tu je pa naseljeno in se nam nič ne more zgoditi. Seveda pa so taki dogodki pod okoli 600 m nadmorske višine, kjer nas velika večina živi, zaradi globalnega segrevanja ozračja, vse redkejši," so še zapisali na agenciji.
