Kako letos kaže Sloveniji? Nebroj (ne)odvisnih raziskav, o katerih smo obveščeni praktično vsak teden, govori o položaju Slovenije v primerjavi z drugimi državami. Nekateri izsledki nas spravljajo v slabo voljo in jezo, spet drugi nas navdajajo s ponosom in zadovoljstvom. Že dejstvo, da se raziskave na istem področju lahko med seboj močno razlikujejo zaradi različnih parametrov, vprašalnikov, populacije, vzorca in celo skritih agend, nam namiguje, da nobeni ne gre sveto verjeti ter da je zelo koristno, poleg rezultatov, poznati metodologijo posamezne raziskave. Pa vendar, kako je videti Slovenija, ko se pomeri z ostalim svetom v »različnih disciplinah«?
Bolj zaupamo Bruslju kot Ljubljani
Velika večina oziroma 80 odstotkov Evropejcev meni, da je kvaliteta življenja v njihovi regiji dobra, kažejo rezultati raziskave Eurobarometra o javnem mnenju v 204 regijah v državah članicah EU. Zaupanje v EU na regionalni ravni je višje kot zaupanje v nacionalne vlade, je pokazala raziskava, to pa velja tudi za obe slovenski statistični regiji. V Sloveniji je v obeh statističnih regijah, vzhodni in zahodni, trend zaupanja v Evropsko unijo v intervalu med 50 in 65 odstotki. Vladi pa v obeh statističnih regijah v Sloveniji zaupa manj kot 35 odstotkov vprašanih. Poleg Slovenije nacionalnim vladam najmanj zaupajo v nekaterih španskih in francoskih regijah ter v regijah na Hrvaškem, v Romuniji, Bolgariji in Grčiji. Zaupanje nacionalnim vladam v teh regijah je nižje od 35 odstotkov.
Za EU smo nepomembni
Slovenija je med 28 članicami Evropske unije pristala na zadnjem mestu glede splošnega vpliva države na politiko Unije, 25. mesto si deli še z Latvijo, Malto in Hrvaško, je razvidno iz raziskave londonskega think tanka Evropski svet za zunanje odnose (ECFR). Vidi pa Slovenija najboljšo partnerico za sodelovanje pri oblikovanju različnih politik v Nemčiji, sledita Francija in Italija. Med prvimi osmimi najboljšimi partnericami za sodelovanje je Slovenijo sicer navedla le Hrvaška, ki jo je uvrstila na peto mesto, Slovenija je medtem Hrvaško uvrstila na osmo mesto. Slovenija, ki je postala članica EU leta 2004, je medtem med prvo deseterico le v kategoriji držav, ki so najmanj razočarale.
Odlično govorimo angleško
Slovenija po znanju angleškega jezika zaseda deveto mesto med 88 državami in regijami na svetu, kaže mednarodna raziskava podjetja EF Education First. Raven znanja angleščine med Slovenci je zelo visoka, so še ugotovili v raziskavi. Na prvem mestu je Švedska, sledita pa ji Nizozemska in Singapur. Poleg Slovenije je na zelo visoki ravni samo še znanje prebivalcev 11 držav in regij na svetu. Ta raven v skupnem evropskem referenčnem okviru za jezike ustreza ravni B2. V raziskavi so ugotovili še, da Evropa v znanju angleščine ostaja vodilna. Osem mest v prvi deseterici namreč zasedajo evropske države.
Otroci imajo enak dostop do izobrazbe
Slovenija se je glede na raziskavo o enakosti v izobraževanju otrok v 41 gospodarsko najrazvitejših državah sveta, ki jo je opravil Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef), uvrstila na deseto mesto. Med osnovnošolskimi otroki, starimi deset let, se pojavljajo velike razlike v bralnih zmožnostih, še ugotavlja poročilo. Slovenija se je glede na razlike v bralnih zmožnostih med otroki uvrstila na 17. mesto, te razlike pa so najmanjše na Nizozemskem.
Polovica otrok je ustrahovanih
Polovica oziroma 150 milijonov vseh mladostnikov na svetu, starih od 13 do 15 let, je vpletenih v medvrstniško nasilje v šoli ali njeni okolici. V Sloveniji je bilo v šoli ali njeni okolici vsaj enkrat ustrahovanih skoraj polovica oziroma 44 odstotkov učencev, opozarja Unicef v najnovejšem mednarodnem poročilu o nasilju v šolah. Dekleta in fantje so enako izpostavljeni ustrahovanju, vendar so dekleta pogosteje žrtve psiholoških oblik ustrahovanja, fantje pa so bolj izpostavljeni fizičnemu nasilju in grožnjam.
Mladi diplomanti težje do zaposlitve
Raziskava o deležu zaposlenih novih diplomantov v Evropi, ki jo je opravil Theknowledgeacademy.com, razkriva precejšnjo razliko med posameznimi državami. Razlika med prvo- in zadnjeuvrščeno je skoraj 50 odstotnih točk. Slovenija se je s 76,7 odstotka zaposlenih novih diplomantov znašla šele na 22. mestu od skupaj 31 evropskih držav. V primerjavi s prvo Malto Slovenci zaostajamo za skoraj 20 odstotnih točk.
Makroekonomska stabilnost
Kot kaže poročilo Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), je Slovenija na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti pridobila 13 mest in med 140 državami zaseda 35. mesto. Države so v raziskavi ocenjevane po 100 indikatorjih, razdeljenih na 12 stebrov oziroma področij. Vseh 100 možnih točk je Slovenija prejela na področju makroekonomske stabilnosti, kjer se je s še 30 državami uvrstila na prvo mesto. Po posameznih indikatorjih se je Slovenija sicer na prvo mesto uvrstila pri nizki možnosti terorizma, visoki stopnji elektrifikacije, inflaciji, dinamiki gibanja dolga in stroških ustanavljanja novega podjetja. Slabše se je odrezala pri indikatorjih učinkovitosti zakonodajnega okvirja in odnosu do podjetniškega tveganja. Medtem so ZDA postale najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu in so s prvega mesta, predvsem zaradi spremembe metodologije, izrinile Švico.
Ne zaznavamo poslovnih priložnosti
V Sloveniji se je posameznikovo zaznavanje obetavnih poslovnih priložnosti glede na pretekla leta izboljšalo, kljub temu pa na tem področju še vedno zaostajamo za drugimi evropskimi državami, ugotavlja svetovna raziskava Global Entrepreneurship Monitor (GEM) 2017. Poslovne priložnosti namreč zaznava dobra tretjina (34,6 odstotka) prebivalcev, kar je več kot leta 2016, ko je bilo takih posameznikov četrtina. Kljub temu pa še vedno zaostajamo za Evropo, kjer poslovne priložnosti zaznava 41 odstotkov prebivalcev.
Zmagovalka globalizacije
Slovenija je med zmagovalkami globalizacije, ugotavlja študija nemške fundacije Bertelsmann, ki so jo predstavili ta teden. Po pozitivnem učinku na BDP na prebivalca zaradi okrepljene globalne povezanosti od leta 1990 do 2016 je pristala na devetem mestu, upoštevajoč kupno moč pa celo na drugem. Na prvem mestu lestvice je Švica, na zadnjem Indija. Študija, upoštevajoč gospodarske, socialne in politične dejavnike, na začetku ugotavlja, katere države so bile na podlagi podatkov iz leta 2016 najbolj in katere najmanj globalizirane.
