Prirojena razvojna anomalija notranjega ušesa je povzročila, da je deklica že v svojih prvih treh letih večkrat zbolela za meningitisom, zato je do tretjega rojstnega dneva popolnoma oglušela. Standardna operacija - polžev vsadek ji ni pomagal. Nato sta ji 17. septembra letos ušesna kirurginja Saba Battelino in nevrokirurg Roman Bošnjak ob navzočnosti tutorjev iz tujine vstavila ABI - slušni vsadek v možgansko deblo. Štiriurna operacija je bila uspešna. Deklica se je zbudila brez težav.
Čez mesec dni, 17. oktobra, ko se je rana zacelila, so jo isti zdravniki spet za tri ure uspavali v Trstu, da so ponovno umerili električne dražljaje do drobne elektrode, vgrajene v dekličino slušno jedro v možganskem deblu, nato pa ji na uho pritrdili senzor. Ko se je zbudila tokrat, je zaslišala rahle udarce na boben in s kocko v roki ponovila ritem. Popoldne je že zaplesala v ritmu žive glasbe, piše časnik.
Velik organizacijski podvig
Te zahtevne operacije po navedbah Dela niso mogli izvesti ne v severni Italiji ne v Nemčiji, zato so se starši skupaj z zdravniki odločili za Ljubljano, kjer te vrste operacije sicer niso izvedli še nikoli.
Operacija italijanske deklice v Sloveniji je bila tudi velik organizacijski podvig. Operacijo - vsadek stane 25.000 evrov - je plačala italijanska zavarovalnica. Na tako operacijo čaka tudi slovenski otrok. Slovenska zdravstvena blagajna za zdaj takih operacij v svojem (plačilnem) sistemu še nima.
Slovenija je na evropskem medicinskem zemljevidu ena redkih držav, ki ima zadosti usposobljenih strokovnjakov za zahtevne operacije ušes gluhih otrok. "UKC Ljubljana bi lahko postal referenčni evropski center za velik del Evrope za operacije z vsadki ABI. Operirali bi lahko otroke iz Italije, Madžarske, Češke, Poljske, Ukrajine, Bolgarije, Romunije, države nekdanje Jugoslavije," načrtuje predstojnik kliničnega oddelka za nevrokirurgijo UKC Ljubljana Roman Bošnjak. Vse te države svojega centra za operiranje in oskrbo gluhih otrok namreč nimajo.
