Mnogi Slovenci, ki so žrtve ropa ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, video ali fotografijo kaznivega dejanja, posnetega na domačem videonadzoru, na katerih je videti domnevnega storilca, širijo prek družbenih omrežij, skupaj s prošnjo, da če osebo kdo prepozna, naj se jim oglasi.
Seveda posnetke predložijo tudi policiji ob prijavi kraje oziroma kaznivega dejanja, z namenom, da vsebina služi kot dokazno gradivo in pomoč pri identifikaciji storilca.
Glede na to, da je tako početje zelo pogosta praksa Slovencev, smo želeli pri pristojnih organih preveriti, ali je to sploh dovoljeno in ali tako gradivo v policijskem postopku lahko predstavlja dokaz.
Kdo lahko objavi
Na generalni policijski upravi so dejali, da se posnetki, pridobljeni na tovrsten način, lahko uporabijo kot dokaz v kazenskem postopku, zato jih policija v predkazenskem postopku zavaruje oziroma zaseže in jih skupaj s kazensko ovadbo posreduje na okrožno državno tožilstvo. »Zakon o kazenskem postopku jasno določa, da ima pristojnost za objavo posnetkov osumljencev storitve kaznivih dejanj izključno policija. Glede na to, da pregon poteka po uradni dolžnosti, sta identifikacija osumljenca in potencialna objava njegovega posnetka v pristojnosti policije,« so povedali.
Kako je z deljenjem posnetkov na spletu na lastno pest, pa smo preverili pri državnem organu, ki je pristojen za to področje – na uradu informacijske pooblaščenke. Tam so nam povedali, da objava in širjenje domačih posnetkov domnevnih storilcev ropov na spletu oziroma družbenih omrežjih načeloma nista dopustna, saj da za takšno obdelavo osebnih podatkov ni videti pravne podlage.
Nujna je pravna podlaga
Nadalje so pojasnili, da nastalih posnetkov ni dovoljeno posredovati tretjim osebam, kamor spada tudi objava na družbenih omrežjih ali spletu, zlasti pa posredovanje pravosodnim organom, novinarjem, raziskovalcem. Posnetke je dopustno posredovati le, če kateri od naštetih izkažejo ustrezno pravno podlago.
Policija je, če povzamemo, torej edina, ki na podlagi zakona take posnetke ali fotografije lahko deli naprej, v javnost, posamezniki pa ne. Državljani kvečjemu posneto vsebino, če zadevo vodi policija, izročijo njej, od tu dalje pa organ pregona odloča o pojavnosti fotografije ali videa v javnosti.
